V Idrijo se končno vrača kino

Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, ki je prevzela v upravljanje dolgo zaprto Filmsko gledališče, bo od septembra dalje v njem vrtela filme ob sobotah in skušala kar največ obiskovalcev vrniti pred veliko platno. Pravzaprav bo to in sploh vse s ponovno oživljeno filmsko projekcijo povezano delo, odgovornost bibliotekarja Tima Božiča. Pri občasnem odpiranju dvorane s kakovostnimi filmi je sodeloval že kot študent.

IDRIJA > V minulem desetletju je v zaprti kinodvorani, ki je urejena v zgodovinski stavbi prvega slovenskega gledališča, filme občasno vrtel le Klub idrijskih študentov. V ekipi je bil tudi cineast Tim Božič. Po poklicu bibliotekar in zaposlen v Mestni knjižnici in čitalnici, je vanjo prišel kot naročen. Občina je namreč aprila zaprto in propadajoče filmsko gledališče sočasno s podzemno galerijo sv. Barbare dala knjižnici v upravljanje. Božič bo prvi film Neskončna lepota zavrtel prvi septembrski petek.

Do občinstva z načrtno vzgojo

Občina je poskrbela za najnujnejšo opremo. “Kupili smo cenejši projektor, ki bo omogočil predvajanje v digitalnem formatu in zanj odšteli dobrih 16.000 evrov,” je povedala svetovalka v njeni upravi Maja Majnik.

Ker so klasični filmski trakovi, za katere je opremljena dvorana, med njenim samevanjem vzeli slovo, so sprva načrtovali nekoliko večji vložek v digitalno opremo. Negotovost, ali se bodo Idrijčani po dolgoletnem premoru vrnili pred veliko platno, pa je le prevelika. “Želeni projektor stane od 60.000 evrov dalje. Sedaj kupljeni bo omogočil prikaz filmov distributerjev, ki ponujajo kakovostne filme. Za predvajanje bolj komercialnih filmov, bo treba opremo dokupiti. Kljub temu sem optimist, saj so izkušnje študentskega Filmskega stika pokazale, da so bili ob otroških najbolje obiskani prav umetniški filmi. Vem tudi, da se skupina ljubiteljev iz Idrije redno vozi v kino v Žiri, pogosteje pa v Ljubljano ali Kranj,” je povedal Božič.

Junija je knjižnica že postala članica Art kino mreže Slovenija, ki združuje kinematografe in prikazovalce kakovostnih in umetniških filmov. Prve filme so zavrteli za osnovnošolce in gimnazijce v okviru nacionalne filmske vzgoje. “Z vzgojo bomo nadaljevali, saj želimo mlade spodbuditi ne le k ogledu kakovostnih filmov, pač pa tudi h kritičnemu vrednotenju njihove vsebine,” Božič upa, da bodo tako pridobili dolgoročnejše obiskovalce predstav.

Udaren program za uvodni mesec

“Z izborom sedmih filmov za uvodni september smo se res potrudili. Vsaki generaciji ponujamo nekaj dobrega. Ob koncu meseca, 25. septembra, računamo na veliko zanimanje Idrijčanov za dokumentarni film o Antonu Steinbergu, ki je kot politehnik deloval v idrijskem rudniku,” Božič opozarja, da dogodka ne gre zamuditi. Po filmu bosta za pogovor na voljo režiserka Magda Lapajne in igralec Brane Završan, ki je Steinberga upodobil.

Za otvoritev (ta bo izjemoma v petek, 4. septembra, sicer bodo filme vrteli ob sobotah) pa je Božič izbral večkrat nagrajeni film Neskončna lepota režiserja Paola Sorrentina, ki ponuja raziskovanje Rima v njegovem blišču in bedi skozi oči ciničnega novinarja. Uvodna predstava bo brezplačna, sicer pa bo vsaka stala pet evrov oziroma štiri za člane knjižnice.

Dvorana bo na prenovo še čakala

Prenove je potrebna tudi dvorana oziroma celotna stavba. Okrog leta 1770 je bila zgrajena kot rudniško gledališče in je kot prva gledališka stavba na Slovenskem državni spomenik in del Unescove dediščine. V filmsko gledališče so jo prenovili pred tremi desetletji in nato po požaru nekaj let pozneje še enkrat, a jo je po desetletju samevanja pošteno načel zob časa. Ves ta čas občina načrtuje temeljitejšo prenovo in dograditev. “V letošnjem proračunu sicer imamo rezerviran denar za pripravo projektov, a za sedaj tega dela še nismo razpisali,” je povedala Majnikova. Občina čaka na kakšen evropski razpis, ki bi ustrezal njenim načrtom za ureditev dvorane, ki bo sočasno filmsko in dejansko gledališče. Takšnega pa še ni na obzorju. SAŠA DRAGOŠ

---