V Idriji so izbrali zeleni razvoj

Generalna konferenca UNESCO je v senci izrednih razmer na 38. zasedanju v Parizu z novim programom med svoje lokacije sprejela 120 geoparkov iz 33 držav, med njimi tudi Geopark Idrija in čezmejni geopark Karavanke/Karawanken. V že drugi Unescovi zaščiti Idrijčani vidijo brezmejne priložnosti za zeleni turistični razvoj.

IDRIJA > Podobno kot dediščina živega srebra bo poslej tudi Unescov Geopark Idrija, ki obsega območje vse občine, nosil oznako institucije OZN za izobraževanje, kulturo in znanost. Pod njeno okrilje je bil sprejet skupaj z ostalimi 119 po svetu oblikovanimi parki, med katerimi je tudi slovensko avstrijski Karavanke/Karwanken. Generalna konferenca UNESCO v Parizu je svetovno mrežo geoparkov povezala z že prej aktivnim georaziskovalnim programom v IGGM - mednarodni program geoznanosti in geoparkov.

Ob boku svetovni dediščini

V Sloveniji komajda opazen vpis obeh slovenskih parkov med Unescove lokacije je morda posledica nepoznavanja novega programa. ”Unescovi globalni geoparki niso primerljivi z enotami, ki so vpisane na Unescov seznam svetovne, kulturne in naravne dediščine. Kriteriji za vpis slednjih so bolj strogi in zahtevni. Režim varovanja mora država, ki gostuje vpisano enoto, zagotoviti s posebnimi predpisi,” je povedal Gašper Hrastelj (nacionalna komisija Unesco), ki je sodeloval na pariški konferenci.

“Parki res ne bodo prinesli nobenih dodatnih omejitev ali zavarovanj s strani države in občin. Tako je tudi prav, saj so, med drugim, namenjeni pospešitvi razvoja podeželja s pomočjo varovanja dediščine in na njeni osnovi razvitih proizvodov in programov,” je Hrastelju pritrdil koordinator nacionalnega foruma obeh slovenskih parkov, idrijski geolog Bojan Režun.

Unesco pa novemu programu pripisuje večji pomen. V poročilu s konference z naslovom Globalni Geoparki so postali Unecsove lokacije med drugim pravi: ”Unescovi globalni geoparki skupaj z listo svetovne dediščine in programom Biosfernih območij tvorijo celovito orodje trajnostnega razvoja in pomenijo neprecenljiv prispevek k uresničitvi ciljev na tem področju do leta 2030 s kombinacijo globalnih in lokalnih ukrepov.”

Hoteli so le do sosednjih občin, a so pristali v Unescu

“Vem, da mnogi vzdihujejo, spet Unesco, in se sprašujejo, kaj jim bo ta prinesel. Po pravici povedano, smo tudi sami imeli v mislih le trajnostni razvoj širšega območja regije in smo v oblikovanje parka povabili vse občine na območju Trnovskega gozda. Ko so te sodelovanje odklonile, smo park oblikovali sami in z njim pristali v Unescovih globalnih geoparkih. S tem in številnimi drugimi nazivi in projekti smo kot občina zgolj prepoznali dediščino kot potencial razvoja in za nas edini način razvoja zelenega turizma,” je povedal župan Bojan Sever.

Park je postal Unescova lokacija z odlično zavarovano dediščino. S poudarkom na geoloških vrednotah ima oblikovanih 22 tematskih poti in množico programov, ki obiskovalce vabijo k dejavnim geodoživetjem in igrivemu vstopu v trajnostno obnašanje. Razpenjajo se od vseh mogočih iger oziroma zanimivih lovov za geozakladi in geodetektivk na učnih poteh, preko otroških in resnejših učnih delavnic do znanstvenih raziskovanj.

Z izjemo ureditve informativnega centra z interaktivnimi vsebinami, geopark ne bo zahteval večjih vlaganj. Vsa sredstva, ki si jih obetajo z razpisov EU, bodo namenili živim programom. Le na avtocesti bi še radi postavili informativno tablo, saj se je obstoječa za Unescovo dediščino živega srebra izkazala za učinkovito, a jih prej čaka sprememba pravilnika o označevanju cest. “Trdno smo odločeni za trajnosti razvoj brez napak. Verjemite, da imamo toliko potencialov, da se nam bo turizem, tudi brez večje promocije, zgodil,” je prepričan Sever.

Najpomembnejši so ozaveščeni in iznajdljivi ljudje

Na predstavitvi Unescovega Geoparka Idrija so postregli z vodo z njegovim logotipom. Podjetniki s podeželja uspešno tržijo še več domačih proizvodov z znamko parka. Razviti pa želijo še dodatne. Na vrh programa pa postavljajo promocijo parka.

“Posodobili bomo spletno stran in obiskovalcem ponudili dejavno vključitev nanjo. Poglobili bomo sodelovanje z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami. Pravkar smo skupaj s parki od Blatnega jezera do Djerdapa prijavili 1,4 milijona evrov vreden program za oblikovanje turistične poti po podonavskih parkih,” je del obsežnega programa predstavila Sanja Pellis, direktorica Centra za idrijsko dediščino, pri katerem je park oblikovan.

“V Idriji imamo sedaj še polno zaposlenost, a se bo s tehnološkim razvojem spremenilo tudi to. Vse kar smo in še bomo ustvarili, je namenjeno osveščenim ljudem in njihovemu spoznanju potencialov za trženje in dobro preživetje skozi trajnostni razvoj. Unesco nam je in še bo v veliko pomoč. Marsikdo bi rad pod Unescovo zaščito, a tja lahko pridejo le tisti, ki utemeljijo univerzalnost svojih vrednot. Mi najbolje vemo, da je to strahotno težko,” je dodal župan Sever.

SAŠA DRAGOŠ

---