V Idriji po poteh zvedavega Merkurja

Unescova dediščina živega srebra Idrije in Almadena ima v idrijskem Mestnem muzeju novo, sodobno stalno razstavo. Zasnovana je tako, da obiskovalcem omogoča aktivno vlogo raziskovalcev. O živem srebru pove vse: od tega, kako je pognalo svetovni razvoj, do zastrupljanja ljudi in okolja.

IDRIJA > Avtorica razstave Po sledi Merkurja, kustosinja Marija Terpin Mlinar s številnimi sodelavci, je naslove njenih štirih sklopov objela v poved: Iz Skrivnosti živega srebra so tekom stoletij nastale Zgodovinske vezi, ki so s Pretokom znanj in dobrin spremenile svet in zaokrožile Dediščino živega srebra. S celovito, sodobno interaktivno predstavitvijo globalno pomembne dediščine živega srebra Idrije in Almadena je Mestni muzej obeležil 63. rojstni dan.

O tem, kako je živo srebro pognalo razvoj sveta ...

“Ko je bila dediščina živega srebra pred tremi leti vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, ste dejali, da se s tem vaše pravo delo šele začenja. Odlično skrbite za dediščino in nacionalna komisija te organizacije vam bo pri tem pomagala,” je predsednik komisije dr. Stanislav Pejovnik čestital Mestnemu muzeju Idrija ob razstavi, ki prvič predstavlja, zakaj je svet živemu srebru priznal globalni pomen.

“Večkrat se vprašam, ali bi brez vpisa na Unescov seznam v Idriji z dediščino ravnali manj spoštljivo. Ne bi! Smo se pa šele z njim, ko so nam to razložili drugi, spoznali, kako pomembna je Idrija za svetovno zgodovino. Ko se bodo vseh razsežnosti dediščine zavedli mladi, bo Idrija na razvojni poti, ki ji pripada,” je razmišljal župan Bojan Sever.

Razstava pove vse o edini tekoči kovini na zemlji, celovito predstavlja Idrijo in Almaden in dva največja rudnika te kovine. S pomočjo zaslonov se je mogoče sprehoditi po obeh krajih in izvedeti vse o njuni preteklosti in sedanjosti, sodelovanju, podobnostih in različnostih. Predvsem pa o bistvenem, v 16. stoletju začetem izvozu živega srebra iz obeh rudnikov v južno Ameriko in postopku amalgamacije, raztapljanju kovin v živem srebru. Z njim pridobljeni zlatniki in srebrniki, ki so se vračali v Evropo in naprej v Indijo in Kitajsko, so razprostrli trgovske in informacijske poti in pognali razvoj kapitalizma.

... in o tem, kako je zastrupljalo ljudi in okolje

“Z razstavo, ki zgodbo o Idriji in Almadenu umešča v globalni okvir, bo mogoče razumeti, zakaj njuna dediščina sočasno pripada vsemu svetu,” je avtorica Marija Mlinar Terpin uvedla predstavitev štirih sklopov razstave in petega kotička, ki ga namenjajo različnim aktivnostim za obiskovalce. Imenovali so ga po Merkurju, ki je znak za živo srebro, a tudi bog trgovine, potovanj, zavetnik drznih in še in še. “Hoja po njegovih poteh spodbuja raziskovanje,” razstava k temu vabi obiskovalce na vsakem koraku.

Ker gre sočasno za strupeno kovino, niso zanemarili predstavitve njenih uničujočih vplivov na ljudi in okolje. Analiza izboljševanja razmer v obeh krajih, že nekaj desetletij brez proizvodnje v svetu sicer prepovedane kovine, je dodana za optimizem.

Predvsem slednji je preveval tudi odprtje razstave. “Vsaka razstava, zlasti stalna, je za naš muzej praznik,” je poudarila njegova direktorica Ivana Leskovec, ko se je sprehodila skozi njegovo obsežno dejavnost.

Muzeju sta k razstavi z denarjem pomagala Občina Idrija in ministrstvo za kulturo.

SAŠA DRAGOŠ

---