V Desklah so učenci pretepli sošolca

Mama in deček, ki živita v hiši v Desklah, le nekaj metrov oddaljeni od osnovne šole, sta obupana. Desetletnik, ki je z materjo iz Bosne prišel letos poleti, je žrtev ponavljajočega se nasilja sošolcev. Razmer v petem razredu, ki je “že od vrtca problematičen” na šoli ne uspejo urediti. Ko so dečka pred dnevi pretepli, je pediater, ki ga je zdravil, poklical policijo.

Podplutbe, udarnine in praske po telesu desetletnika so pediatra vzpodbudile, da je poklical policijo. Za svoja dejanja mlajši od 14 let niso kazensko odgovorni.
Podplutbe, udarnine in praske po telesu desetletnika so pediatra vzpodbudile, da je poklical policijo. Za svoja dejanja mlajši od 14 let niso kazensko odgovorni.  

DESKLE > “Če bi vedeli, da bo tako, sploh ne bi prišli sem,” v solzah pove mama petošolca, ki jo vedno bolj preveva občutek, da svojega sina ne more zaščititi. Z dvema otrokoma, starejši obiskuje srednjo šolo, se je pridružila možu, ki v Sloveniji dela že vrsto let.

“Prekleti Bosanc”

“Prekleti Bosanc”, “Nimaš za kruh”, “Tu ne smeš sedeti”, so le nekateri stavki, ki jih od septembra posluša deček. Njegova mama je poiskala pomoč učiteljice, nato svetovalne službe in nato ravnatelja, ampak ni bilo nič boljše, prej slabše. Tako slabo, da se otroku zdi, da nima v razredu prav nobenega prijatelja.

Žalitve so pred dnevi prerasle v telesno nasilje. Nekaj sošolcev je dečka napadlo. Udarjali so ga po glavi, prsih, trebuhu, nogah. “Prišel je iz šole, večkrat bruhal in tožil, da ga boli glava, zato smo ga peljali v dežurno pediatrično službo,” je povedala mama. Ko je zdravnik videl modrice, je dogodek prijavil policiji. Pediater je svetoval tudi pregled pri psihologu, ta pa je naročil nekaj dni odsotnosti s šole, da si deček, ki je prestrašen, trpi zaradi bolečin v trebuhu in glavobolov, odpočije in opomore.

Ravnatelj priznava, da je eden od razlogov za nasilno vedenje tudi nestrpnost do drugih narodnosti. Nekateri otroci so že izražali odkrito sovražna stališča do “Bosancev”. Pred leti je bil razred v svojih tovrstnih stališčih tako vztrajen, da je učitelje odvrnil od udeležbe na valeti.

Ko je “tepena” celo risbica

Ko se je vrnil v razred, razpoloženje ni bilo nič manj sovražno. Dečki so ga pričakali tako, da so udarjali po njegovi risbici, ki je visela na steni. “Nato je učiteljica to risbico snela s stene. Zakaj njegovo, ki ni ničesar naredil? Zakaj ne risbice tistih, ki so ga napadali?” Tako sprašuje dečkova mama, ki se ji zdi, da ravnatelj relativizira dogodke, zmanjšuje njihovo pomembnost, išče krivdo na obeh straneh: “Ko smo se pogovarjali s policistom, je mojega sina vzpodbujal, naj reče, da se je udaril v mizo.”

Na šoli Deskle priznavajo: razred, v katerega hodi deček, jim sive lase povzroča že leta. Ker so bile težave že v vrtcu, so jim dali najbolj izkušeno od razred-ničark, v četrtem razredu pa jih je prevzel učitelj, ki se je odločil, da bo ukrepal strogo in dosledno. Končalo se je tako, da sta si dva učenca nabrala dovolj vzgojnih opominov, da bi ju morali prešolati, a ju na okoliških šolah nihče ni mogel oziroma želel vpisati. Učiteljevo ime pa so učenci napisali na partizanski spomenik pred šolsko stavbo: med umrle v drugi svetovni vojni.

Letos so dobili dva nova sošolca: poleg fanta, ki so ga pretepli, še dečka, ki ponavlja peti razred. Težave se stopnjujejo.

V razredu ni na varnem

Vojko Simčič na ravnateljskem stolu sedi že sedemnajst let. “Težava je predvsem v starših, ki za vsako ceno branijo svoje sinove in hčerke, se kregajo med seboj in nato te spore prenašajo na otroke. Če bomo hoteli rešiti težave, bodo morali stopiti na našo stran,” pravi ravnatelj, ki bo, skupaj s policistom, staršem jutri to skušal dopovedati na sestanku.

“Bali smo se, da razred novega sošolca ne bo sprejel in na žalost se je naš strah uresničil. Hudo mi je, da trpi otrok in da trpi mama. Ne bomo vrgli puške v koruzo, ne bomo se predali,” pravi ravnatelj, a hkrati odgovornost išče tudi pri žrtvi, ki da se ne zna vključiti, trdi, da sta za spor vedno kriva dva in predvsem daje napačen odgovor na vprašanje, ali mami lahko zagotovi, da je otrok varen: “Ne. Zato tudi dovoljujemo, da mama prihaja v šolo.” Da je mama na hodniku ob vsakem odmoru je namreč edini način, da si deček sploh upa iz razreda.

O dogajanju v Desklah so po neuradnih podatkih obveščeni tudi na ministrstvu za šolstvo. Uradnega odgovora z ministrstva o postopkih in načrtovanih ukrepih nismo dobili.

Ničelna toleranca

“Šola je dolžna zagotoviti varno okolje za svoje učence,” je jasna socialna delavka Gabrijela Prinčič, ki je na novogoriškem centru za socialno delo zadolžena za otroke in mladostnike. O primeru jih je obvestila policija in pogovorili se bodo z vsemi vpletenimi otroki in njihovimi starši: “Lahko ponudimo svoje storitve svetovanja in pomoči, a odločitev o tem, ali bodo pomoč sprejeli, je v njihovih rokah,” pojasnjuje Prinčičeva, ki sicer opaža, da je medvrstniško nasilje vse večja težava in da do takšnega nasilja družba še vedno ni razvila ničelne stopnje tolerance. “Običajno je tako, da so tudi nasilni otroci žrtve takšnega ali drugačnega nasilnega vedenja. Če hočemo obrniti stvari na bolje, moramo delati skupaj, kot družba,” pravi Prinčičeva in opozarja na posebno pozornost do priseljencev, ki so najbolj osamljeni in ranljivi.

Takšni primeri, s katerimi se, ponavadi neuspešno, soočajo številni starši, se najpogosteje končajo s prešolanjem žrtve. Tudi v desklanski družini resno razmišljajo o tem, da bi se preselili. “Ni si mogoče predstavljati, kakšen je občutek, če ne veš, ali je tvoj otrok na varnem. Če razmišljaš, kakšne sledove bo vse to pustilo na njegovi duši,” pravi mama, za katero se sosedje in prijatelji bojijo, da bo tudi sama zbolela.

Menjava šole reši akutne težave, a običajno povzroči tudi, da v razredu nekdo drug zdrsne v vlogo žrtve. In zgodba se začne znova.

VESNA HUMAR


Najbolj brano