Jurij Kavčič: “Tepe nas, da nismo podedovali nobenega projekta”

Upad gospodarstva, prebivalstva, odsotnost razvojnih projektov in nezakonitost na komunalnem področju so kruta danost Občine Cerkno. Medtem ko občina z nadvse skromno upravo daje vtis izvrševalca tekočih zadev, jo iz krize nad povprečje dviguje razgibano kulturno in družabno življenje. Župan Jurij Kavčič, pred letom dni povratnik na županski stol, zagotavlja, da še zdaleč ni vse črno.

CERKNO > Jurij Kavčič, po enem mandatu odsotnosti zdaj že četrtič za krmilom občine, je obljubil, da bo presekal slabe odnose v občinskem svetu in občini nasploh in pospešil razvoj. Ker ima na svoji strani vse svetniške skupine in v prid občini deluje tudi četverica edine opozicijske liste bivšega župana Mirana Cigliča, mu je očitno uspelo, saj o ključnih odločitvah ni več večnih sporov in vnaprejšnjih nasprotovanj kot v minulem mandatu. Ker pa občina opravlja predvsem tekoče zadeve, njen razvojni krč ne popušča.

Gašenje ne rešuje problemov, tudi nezakonitosti ne

“Ne vem, kako je bilo v prejšnjem mandatu, a v zadnjem letu je vse naše delo le gašenje tekočih problemov. Pričakujem, da bomo skupaj z upravo občini dolgoročno začrtali jasen razvojni program. Želim, da bi odslej vsako leto uresničili vsaj en večji projekt, sicer čez tri leta ne bomo imeli kaj pokazati. Stavim na nove, mlade svetnike, ki so na srečo že povzeli pobudo,” ocenjuje svetnik Rado Lapanja (lista MC).

Prav mladi so spodbudili pripravo kulturnega in športnega programa. Cerkno je med prvimi v Sloveniji sprejelo program razvoja za mlade. A to so področja, ki že leta vnašajo jasnino med črne oblake nad Cerknim. Občina že dolgo velja za mladim eno najprijaznejših v Sloveniji.

Brez delovnih mest, štipendij, dostopnih stanovanj ob sicer obilju praznih v občini, pa ne njim ne ostalim občanom ne ponuja prihodnosti. Pač pa jim lajša življenje z infrastrukturnimi naložbami, ki jih dosledno razporeja med središče in podeželje. Pri tem je že leta zapletena v lažno solidarnost in nezakonitost.

Z izjemo Cerkljanov, preostala polovica občanov ne plačuje vodarine, kanalščine in ne prispevkov z omrežninami na čelu. Bremena z njihovih hrbtov prevzema proračun občine. Zato v njem ni denarja za razvoj omrežja, ki je pred tem, da klecne. Vsaj vodovod, medtem ko kanalizacija in čistilni sistemi na podeželju še čakajo na ureditev.

Denarja primanjkuje za projekte in soudeležbo na razpisih. Ker projektov ob vsega sedmih svetovalcih v občinski upravi niti ni upravičeno pričakovati, je začaran krog razvojnega krča sklenjen.

Ob letu naj bi bili ključni problemi rešeni

“O krču ni upravičeno govoriti. V podobnem položaju je veliko občin. Razpisov je ta hip malo. Tepe pa nas, da nismo podedovali nobenega projekta. Za nameček upada nekdanji gospodarski gigant Eta, s krizo se sooča turizem. Na to občina nima vpliva,” meni župan Jurij Kavčič.

Ujeli smo ga na poti v Zakojco, kjer pravkar z občino Tolmin sanirajo zaprto cesto v Hudajužno.

“Ljudje bodo po petih letih končno dobili prevozno cesto. To je za občino velik uspeh in podobnih vam lahko naštejem še več. S KS delamo dobro. Res je, da bi nam zelo prav prišel še kakšen sodelavec v upravi. Tudi strokovnjak za vodenje projektov. A mi ne delamo vsega sami. Sodelujemo z zunanjimi strokovnjaki in razvojno agencijo ICRA,” je optimističen Kavčič.

Zunanji sodelavci naj bi kmalu pripravili razvojni program občine. Nared naj bi bil tudi že odlok o pitni vodi, ki naj bi uvedel zakonita plačila vode in prispevkov po vsej občini. “Obravnavali ga bomo na prihodnjih sejah. Upam, da bodo svetniki razumeli, da moramo te probleme urediti. Je pa teh veliko. Vsi vodovodi, grajeni s samoprispevki in prostovoljnim delom krajanov, še niso v naši lasti. V povprečju so stari 30 let,” Kavčič napoveduje delovni vstop v drugo leto mandata. Poudaril je še, da je ključno, da vanj vstopajo s finančno stabilnim proračunom

SAŠA DRAGOŠ

---