V Brdih razočarani nad letino oljk

Razlog za pričakovano pol manjšo količino od tiste v letu 2013 je toplo in sušno vreme v času cvetenja, zaradi česar so oljke odvrgle polovico cvetov. V Društvu oljkarjev Brda kljub temu snujejo nove projekte. Razmišljajo o čezmejnem festivalu oljkarstva, briški učni oljčni poti in Goriškem oljkarskem centru.

ŠMARTNO > V Goriških brdih je danes od 25.000 do 35.000 oljčnih dreves, Društvo oljkarjev Brda pa je z 200 člani daleč največje briško društvo. Pred letošnjo sezono obiranja njegovi člani niso najbolj zadovoljni.

“Letošnja letina je pod pričakovanji. Predvidevamo, da bomo nabrali od 125 do 130 ton oljk, kar je za polovico manj kot leta 2013, ko je obilna letina navrgla 250 ton pridelka. Po ocenah strokovnjakov je ta izpad posledica neprijaznih vremenskih razmer v času cvetenja oljk. Takrat je bilo precej toplo in sušno, tako da je oljka odvrgla polovico cvetov,” je povedal predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak.

Vseeno pa bo izplen boljši kot v lanski sezoni, ki bi jo radi briški oljkarji čim prej pozabili, saj so imeli cel kup težav zaradi oljčne muhe in pavjega očesa, pridelek pa je bil temu primerno majhen.

V Istri so z obiranjem oljk začeli že prejšnjo soboto, slabo vreme v minulih dneh pa je delo v oljčnikih prekinilo, je povedal Gregor Lisjak iz koprske oljarne Lisjak.

“Letina bo podpovprečna, a ne za veliko. To pa zato, ker je bila lanska letina tako slaba, da si drevesa še niso opomogla,” je še pojasnil. Podobno kot v Brdih so imeli težave z oljčno muho, zaradi obilice padavin pa tudi s pavjim očesom, boleznijo, ki se razvije zaradi prevelike vlage.

“Istrska belica je še posebej občutljiva na pavje oko. Lani so bili vsi preveč osredotočeni na oljčno muho, dejansko pa je veliko težav povzročilo pavje oko,” je povedala Milena Bučar Miklavčič, predsednica sveta za oljkarstvo na ministrstvu za kmetijstvo.

Pojasnila je še, da svetovalci v Istri za letos ocenjujejo 70-odstotni izplen v primerjavi s povprečno letino. Ker vsi oljčniki niso registrirani, je težko navajati verodostojne ocene o količini obranih oljk oziroma litrih pridelanega olja. Načeloma 90 odstotkov v Sloveniji pridelanega oljčnega olja proizvedejo v slovenski Istri.

Oljarna je pripravljena

Oljarna Brda, ki deluje v sklopu Vinske kleti Goriška Brda in ima zmogljivost do 1200 kilogramov na uro, naj bi začela z delovanjem 24. oktobra. Če bo vreme oljkarjem naklonjeno, pa že prej, saj je po besedah direktorja vinske kleti Silvana Peršolje v njej že vse pripravljeno.

“K nam vozijo tudi oljkarji iz Italije. Lani, ko smo skupaj stisnili okrog 150 ton, je slabo polovico predstavljal pridelek z druge strani meje. Tudi letos nas že sprašujejo, kdaj bomo začeli z delom,” je še pojasnil Peršolja.

Prav čezmejno sodelovanje je v preteklih letih s pomočjo evropskega denarja omogočilo uspešno izvedbo projektov Uelije 1 in 2. Oba sta dodatno prispevala k razvoju oljkarstva v Brdih, kjer se to razvija predvsem na območju opuščenih oziroma premajhnih vinogradov. Oljkarstvo, ki se v Brdih širi, predstavlja tako tudi svojevrstno borbo proti monokulturi oziroma zaraščanju kmetijskih površin.

Pred novimi izzivi

Čeprav denarja za izvedbo zadnjega, lani zaključenega projekta še niso prejeli v celoti, kar jim povzroča določene težave, v društvu že razmišljajo o novih izzivih. V okviru projekta Uelije 3 bi radi v sodelovanju z Italijani zasnovali festival oljčnega olja.

“To bi bilo bienalno srečanje, ki bi potekalo enkrat na naši, drugič na italijanski strani. Z njim bi lahko še razširili turistično ponudbo Brd,” je pojasnil Slivnjak. Drugi projekt, ki bi ga lahko izvedli tudi brez sosedske pomoči, saj je manjši, predvideva ureditev briške učne oljčne poti. Najbolj ambiciozen projekt pa je ureditev goriškega oljkarskega centra, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano z oljkami, njihovim shranjevanjem, trženjem oziroma pridelavo in predelavo za različne namene. V društvu se zavedajo, da bo do realizacije centra preteklo še kar nekaj časa.

NACE NOVAK

---