Ustanova, ki je rasla iz znanja

S slovesno akademijo na dvorcu Zemono bodo nocoj obeležili prvo petino stoletja novogoriške univerze. Njena najbolj opazna značilnost je, da ni nastala na podlagi ukaza “od zgoraj”, temveč je zrasla iz znanja in želje znanstvenikov, razmišlja rektor Danilo Zavrtanik.

NOVA GORICA > Leta 1995 sta Mestna občina Nova Gorica in Institut Jozef Stefan ustanovila Fakulteto za znanosti o okolju - prvo mednarodno podiplomsko šolo v Sloveniji. Tri leta kasneje se je z uvedbo novih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanova preimenovala v Politehniko Nova Gorica.

Skromni, a trdni temelji

Leta 2005 je senat Politehnike sprejel odločitev o preoblikovanju v univerzo in 17. marca 2006 je svet za visoko šolstvo potrdil ustanovitev četrte slovenske univerze - Univerze v Novi Gorici.

“Ko se človek obrača nazaj, je lahko pesimist ali optimist. Pesimističen pogled razkriva predvsem to, česa nismo uspeli narediti. In takšnih stvari je seveda kar nekaj. A jaz sem raje optimist. Že ustanovitev prve majhne podiplomske šole je bila velikanski uspeh, njena razvoj in rast ter preoblikovanje v univerzo pa še toliko bolj,” razmišlja rektor Danilo Zavrtanik.

Univerza v Novi Gorici danes združuje pet fakultet in dve visoki šoli, ki ponujajo izobraževanje na področju okolja, humanistike, fizike, umetnosti, vinogradništva in vinarstva ter gospodarskega inženiringa. Raziskovalci delajo v šestih laboratorijih in šestih centrih, ki so opremljeni z vrhunsko raziskovalno opremo. Vključeni v manjše in večje mednarodne projekte ter sodelujejo z ustanovami z najvišjim ugledom.

Zanimivi tudi v tujini

Univerza ima sporazume o sodelovanju z več kot 250 raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami s celega sveta, poleg tega v zadnjem času narašča tudi število mednarodnih izmenjav profesorjev in študentov, so ob obletnici poudarili v vodstvu ustanove. Polovica podiplomskih študentov je tujcev, prihajajo s celega sveta, iz tujine pa je tudi skoraj četrtina, natančneje 22 odstotkov, zaposlenih.

Mednarodna usmerjenost univerze in njena raziskovalna odličnost sta tudi lastnosti, na kateri je Zavrtanik najbolj ponosen. In obe imata po njegovem mnenju marsikaj opraviti s procesom rasti in razvoja ustanove. “Tej univerzi se pozna, da so jo ustanavljali ljudje, ki prihajajo iz znanosti in visokega šolstva,” razmišlja: “Zato tudi nikoli ni bilo visoke politike in smo se v veliki meri izognili težavam s komunikacijo, ki jih morda imajo na kakšni drugi visokošolski ustanovi. Opazovalci in ocenjevalci, tudi tuji, ki pridejo k nam, se čudijo, kako malo konfliktov je in kako visok je občutek pripadnosti ustanovi, tako med pedagoškim in raziskovalnim kot med ostalim kadrom. Razlog je ravno v tem, da smo to univerzo soustvarjali in nam torej ne more biti vseeno za njeno prihodnost.”

VESNA HUMAR

---