Urgenca bo v kratkem začela delovati, osebja pa ni dovolj

Če današnji tehnični pregled ne bo pokazal večjih pomanjkljivosti, bo urgentni center v kratkem lahko začel delovati. Kako in s koliko zaposlenimi, v bolnišnici še ne vedo, saj še ni točnih navodil ministrstva. “Imamo le zagotovilo, da lahko zaposlimo 20 oseb za delo v triaži in opazovalni enoti,” pravi direktorica Nataša Fikfak. Bojazni, da bi invalidno mladino selili iz Stare Gore, kjer bodo gradili nov paviljon, niso utemeljene, še zagotavlja.

ŠEMPETER > Delavci so v teh dneh opravljali še zadnja zaključna dela pred današnjim tehničnim pregledom urgentnega centra. Če pomanjkljivosti ne bo oziroma bodo te majhne in jih bo mogoče razmeroma hitro odpraviti, bo urgentni center lahko začel delovati že v kratkem. “Mi smo pripravljeni, saj lahko takoj začnemo z internistično in kirurško prvo pomočjo,” pravi direktorica bolnišnice Nataša Fikfak. Ti službi sicer v bolnišnici v drugih prostorih že delujeta.

Imajo zagotovilo le za 20 zaposlitev

Izračuni kažejo, da bi moralo v urgentnem centru, če bi hoteli zadovoljiti vse potrebe, delati 116 ljudi, od tega bi jih bilo treba kar 83 zaposliti na novo. A vodstvu bolnišnice je že jasno, da bo število, ki ga bo odobrilo ministrstvo, precej manjše. “Tako velik obseg nam ne bo pripadal. Navodil o delu in kadrih z ministrstva za zdravje še nismo dobili. Povedali pa so nam, da bomo dobili soglasje za zaposlitev 20 ljudi v triaži in v opazovalni enoti,” pojasnjuje Fikfakova. Kar je seveda premalo: “Upam, da je to le izhodišče za nadaljnje dogovore. Potrebovali bi namreč precej več ljudi.”

V bolnišnici je slišati tudi opozorila, da se lahko zalomi; kot na primer v Murski Soboti, kjer imajo težave, čeprav je tam v urgentnem centru zaposlenih več, kot bi jih bilo v Šempetru. Nekatere moti tudi, da ministrstvo ni predvidelo dodatnega tehničnega osebja, ki je prav tako nujen za delovanje centra. “Na to smo že opozorili. A na ministrstvu izhajajo iz stališča, da bomo z enakim številom ljudi 'obvladali' še dodatnih 1100 kvadratnih metrov prostorov,” pravi Fikfakova, ki pa se s tem ne strinja.

Bolnišnica se pripravlja na gradnjo novega objekta v Stari Gori. Tri povsem dotrajane paviljone bodo nadomestili z novim objektom. Trenutno izbirajo projektanta. “Nov paviljon bo izpolnjeval vse obstoječe potrebe. Pričakujemo, da se bo gradnja začela prihodnje leto,” pravi predstojnik tehnično oskrbovalne službe v bolnišnici Robert Bizjak. Za gradnjo paviljona je ministrstvo že odobrilo 2,5 milijona evrov.

Stara Gora: otroci ostajajo

V minulih dneh je precej prahu dvignila tudi namera, da bi Oddelek za invalidno mladino, ki je spadal pod pediatrično službo, postal samostojen in bi ga preimenovali v Oddelek za rehabilitacijo. V društvu za pomoč osebam s posebnimi potrebami Stara Gora so se ustrašili, da je preimenovanje le prvi korak k temu, da bi otroke s posebnimi potrebami izselili iz Stare Gore in bi tam bil oddelek le za rehabilitacijo odraslih. Iz podobnih razlogov je negativno mnenje dal tudi sindikat zdravstvene nege v bolnišnici.

“Bojazen, da bi otroke selili iz Stare Gore, ni utemeljena,” zagotavlja Fikfakova. Na ministrstvu sicer zatrjujejo, da sprememba imena še ne pomeni spremembe programa, a kljub prošnji Fikfakove pisnih zagotovil, da se program ne bo spremenil, niso dali. Zato je predlagala, svet zavoda pa sprejel, da oddelek postane samostojen, a z imenom Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo. “To smo naredili zato, da ohranimo sedanjo zdravstveno enoto, obenem pa lahko kandidiramo za širitev programa rehabilitacije odraslih bolnikov po kapi,” poudarja. Predsednica društva Metka Šibav je potrdila, da so z rešitvijo zadovoljni.

MITJA MARUSSIG

---