Domačin predlaga rešitev za nevarnost na Soči

Gradbenik in domačin Danilo Magajne se je oglasil s predlogom, da bi pred najnevarnejšim delom Soče, naprej od Trnovega, uredili manjšo zajezitev, ki ne bi zmotila naravne podobe reke, hkrati pa bi ustvarila jezerce, v katerem bi se športniki lahko ustavili in varno izstopili iz struge pred najhitrejšimi brzicami.

Veliko nesreč se zgodi na nevarnem delu Soče, naprej od Trnovega. Z zajezitvijo tik pred 
vstopom v ta del bi ustvarili naravno ločnico, ki bi povečala varnost, je prepričan Magajne. 

 Foto: Neva Blazetič
Veliko nesreč se zgodi na nevarnem delu Soče, naprej od Trnovega. Z zajezitvijo tik pred vstopom v ta del bi ustvarili naravno ločnico, ki bi povečala varnost, je prepričan Magajne.  Foto: Neva Blazetič

SOLKAN, TRNOVO OB SOČI > Nedavna tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil mlad irski kajakaš, je ponovno vzpodbudila razmisleke o rešitvah in ukrepih, ki bi izboljšali varnost športne plovbe po Soči.

Poznavalec in ljubitelj reke in njenih lepot ter projektant dveh visečih mostov, ki so ju zgradili pred svetovnim kajakaškim prvenstvom leta 1991, Danilo Magajne, je prepričan, da ima zajetje veliko prednosti in nobene slabosti. “Ostro nasprotujem vsakomur, ki bi si upal trditi, da bi bilo iz stališča varovanja naravne struge Soče na mestu, kjer se prične smrtno nevaren odsek za plovbo kajakašev, nedopustno izvesti sonaravno zajezitev, kjer bi se bilo v majhnem jezercu s kajaki možno povsem varno ustaviti vsem, ki, oziroma ko, bi jim bilo nadaljevanje plovbe prepovedano,” pravi Magajne.

Zajetje, razlaga, bi izvedli z majhnimi premiki velikih skal, balvanov, ki jih je na mestu zajetja dovolj. “Po izvedenih premikih v ustrezne položaje, kjer bi se med seboj dovolj čvrsto zaklinili, da jih tudi največja realno možna povodenj v naslednjih 100 letih ne bi mogla premakniti in raniti dolvodnih brežin, bi zadaj za njimi nastalo dovolj veliko jezerce naprej od njih pa manjša brzica. Oboje se v najrazličnejših čudovitih kombinacijah, ki dajejo Soči svojstven pečat, ponavlja vzdolž celega toka Soče,” razmišlja Magajne in poudarja, da večjih naravnih zajezitev, kot sta Otona in tista, ki se nahaja po sprostitvi toka pri prehodu izpod Napoleonovega mostu v ravnino pod Kobaridom, “ta sonaravna zajezitev seveda ne bi prekašala niti po velikosti in niti po izjemnosti”.VH


Najbolj brano