Učijo vrednote, ne le klekljarskih veščin

Čipkarska šola Idrija je s tradicionalnim dnevom odprtih vrat zaokrožila 140-letnico neprekinjenega usposabljanja za to prefinjeno ročno delo. V delovno jubilejno leto z rekordnim številom 466 učenk je grenko kanila le nesmiselna ločitev idrijske od slovenske čipke.

Učenke čipkarske šole so v osmem letu šolanja kos vsem 
tehnikam in največjim klekljarskim mojstrovinam. Foto: Saša Dragoš
Učenke čipkarske šole so v osmem letu šolanja kos vsem tehnikam in največjim klekljarskim mojstrovinam. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Državna obrtna šola za klekljanje čipk korenini v letu 1876. Idrijska, prej na Tirolskem delujoča učiteljica Ivanka Ferjančič (1850-1879) je uvedla prvih 180 učenk v načrtno učenje klekljanja. Že usposobljene idrijske čipkarice pa so povedle šole v različnih krajih po Sloveniji. Idrijski so najprej sledile šole v Izoli (že leta 1882), na Goriškem, Tolminskem in med letoma 1906 in 1907 še v bližnjih Žireh in Železnikih.

Zanimanje za učenje narašča

“Naša šola je edina na svetu, ki od ustanovitve deluje neprekinjeno. Izobraževanje veščin klekljanja je naše glavno poslanstvo. Sočasno pa nas devet zaposlenih strokovnih delavcev skrbi za razvoj in promocijo idrijske čipke,” je povedala ravnateljica Metka Fortuna.

Množica, nekaj tudi letos izdanih klekljarskih priročnikov, mednarodni projekti, izvedba državnega tekmovanja Ivanke Ferjančič, izvajanje postopkov potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije za klekljarice, sodelovanje z modnimi in drugimi ustvarjalci, strokovna predavanja, med drugimi letos na svetovnem čipkarskem kongresu, je nekaj njihovih stalnic.

“Zanimanje za učenje klekljanja raste. Letos imamo rekordno število 466 učenk, tudi nekaj učencev, v devetih oddelkih med Cerknim in Vipavo. Približno 200 odraslih iz vse Slovenije pa se udeležuje zanje pripravljenih izobraževanj na sedežu šole v Idriji,” je povedala sekretarka šola Sonja Bogataj.

Ne ločijo med idrijsko in slovensko čipko

Na dnevu oprtih vrat v šoli so učenke klekljale pred obiskovalci. Izbrane čipke so bile na ogled na razstavi in skupaj z vsem priborom naprodaj v Čipkarnici. V delavnici je nastajala darilna škatlica z idrijsko čipko. Poznavalka zgodovine čipkarstva na Goriškem Rosita D'Ercoli pa je spregovorila o sovplivanju čipkarskih šol v Gorici in Idriji.

Čeprav je vpliv idrijske na šole v slovenskem prostoru še jasnejši, so letos ločeno razglasili idrijsko in slovensko čipko za živi mojstrovini. V šoli jih kot taki ne označujejo. Celo na svetovnem kongresu ni bilo ločenih oznak, saj strokovnih argumentov za ločitev ni.

“Mi ohranjamo in razvijamo idrijsko čipko. Naša šola ni le šola klekljanja, ampak šola učenja vrednot. Potrpežljivost, vztrajnost, natančnost so le nekatere od njih in so bile pomembne tudi za razglasitev klekljanja čipk za spomenik državnega pomena,” se Fortunova ne ozira na nesmiselno delitev. SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano