Turizem: dovolj je vrtičkanja!

Številne okrogle mize in delavnice o razvoju turizma v Vipavski dolini v zadnjem času kažejo, da se odnos do turizma spreminja. A medtem ko se v pisarnah izdelujejo strategije in razvojni projekti, praksa kaže, da se zatika že pri osnovnih stvareh. Zasebniki pogrešajo podporo občin, te so se doslej omejevale v svoje okvire, sodelovanje med ponudniki je majhno, infrastruktura je pomanjkljiva.

AJDOVŠČINA > Brez sodelovanja med ponudniki, med njimi in občinami ter drugimi akterji si ni mogoče zamišljati turističnega razvoja Vipavske doline, zlasti ne kot enotne destinacije. Občine morajo podpreti zasebne pobude. To je le nekaj ključnih poudarkov okrogle mize o Vipavski dolini kot enotni turistični blagovni znamki, ki jo je nedavno v okviru Festivala Hiše mladih organiziral Mladinski svet Ajdovščina. Da so tokrat prav mladi prevzeli pobudo, ni nenavadno, meni podpredsednica MSA Janja Jazbar. “Med mladimi se veliko govori o turizmu, o neizkoriščenih priložnostih. V turizmu vidijo predvsem možnosti za nova delovna mesta, saj je drugje velika kriza. Zato upamo, da bomo s takimi dogodki spodbudili razpravo in sprožili konkretne premike. Tako med zasebniki kot tudi v javnem sektorju, ki mora podpirati zasebne pobude.”

Direktor Razvojne agencije Rod David Bratož sicer meni, da se stvari premikajo na bolje. “Ljudje v turizmu vidijo priložnost. To je ključno. Da se zavedajo, da je turizem pomembna in najhitreje rastoča gospodarska panoga. Včasih smo preveč samokritični. Vse možnosti imamo, samo pozitivno je treba razmišljati in delati.”

Vsak obdeluje svoj vrtiček

V vipavski in ajdovski občini so v preteklosti pos-tavili nekaj skupnih izhodišč za razvoj turizma, a sta šli vsaka v svojo smer. Vipavci urejajo kolesarske in tematske pešpoti, prenočitvene zmogljivosti, plezališča, priložnost vidijo tudi v razvoju turistične ponudbe ob reki Vipavi. Občina je ustanovila zavod za turizem, kjer so oblikovali novo blagovno znamko Izvirna Vipavska, postavili novo spletno stran in zgodbo dopolnjujejo. Kot meni direktorica zavoda Urška Grmek, jo je mogoče nadgraditi tako, da bo postala nosilna blagovna znamka Vipavske doline.

V ajdovski občini so pridobili več manjših projektov za razvoj in trženje podeželske ponudbe. Razvojna agencija Rod je lani za obe občini izdelala strategijo razvoja turizma zgornje Vipavske doline, zdaj pa na pobudo Občine Ajdovščina pripravlja osnutek skupne blagovne znamke za turistični del in proizvode Vipavske doline. Kot pravi direktor Roda David Bratož, si želijo, da bi jo podprli tudi ponudniki v spodnjem delu doline, a se z njimi še niso pogovarjali. Spletna stran Vipavske doline naj bi zaživela v prvi polovici prihodnjega leta.

Kaj bo ponujala in koga vse bo vključevala, je še nez-nanka. To pa samo potrjuje, na kar številni opozarjajo.

“Nihče nas nič ne vpraša”

“Premalo je, če turistični projekti in strategije nastajajo v pisarnah in so namenjeni zgolj morebitni prijavi na razpise. Nihče ne vpraša konkretnih ponudnikov, kaj si želijo, kaj pogrešajo, kje se vidijo,”je do stare prakse kritičen direktor ajdovskega zavoda za športUroš Pintar.

V zavodu so se usmerili v razvoj športnega turizma, gostijo ekipe, društva, odmevne športne prireditve. Mladinski hotel razvija svoje turistične proizvode za obiskovalce hostla in druge. “A kot da nas ni. Nihče nas nič ne vpraša. Govori se o promociji na tujih tržiščih. Kaj pa lahko ponudimo? Dokler nimamo konkretnega produkta, ki bo pritegnil gosta, mu zapolnil vsako uro obiska pri nas. Gostje ne bodo samo gledali naše doline in mogoče pokušali naših vin,” opozarja Pintar.

Debatni krožki ne bodo prinesli rezultata

Vinar Matjaž Lemut s posestva Tilia se z vino-gradništvom in vinarstvom ukvarja dobrih dvajset let. V tem času si je nabral veliko izkušenj s področja promocije in trženja, a v lokalnem okolju redko dobi priložnost, da bi jih predstavil. “Tarnamo, kaj bi lahko naredili. To je premalo. Poglejmo, koliko denarja imamo in povejmo, kaj bomo naredili. Okrogle mize kot debatni krožki ne bodo prinesli rezultata,” pravi Lemut.Dodaja, da morajo za mizo sesti glavni akterji in ti morajo postaviti konkretne cilje, na katerih bodo delali vsi. ”Glavni je prepoznavnost Vipavske doline kot celote. Temu sledi postavitev ene osnovne predstavitvene forme. Ko določimo prostor, kamor se bomo usmerili, kjer bomo želeli tržiti, moramo v tistem prostoru zagotoviti pogostost pojavljanja. To lahko izpeljemo z izpiljenim stroškovnikom. Bodimo pragmatični. Prepričan sem, da za uspeh ne potrebujemo veliko denarja. Ne potrebujemo gala promocijskih akcij v Rimu, na Dunaju, v Benetkah. Dovolj sta dva človeka za celo Vipavsko dolino na vseh festivalih in sejmih od Gradiščanske do Belgije, na primer. Razvojne agencije izvajajo promocije turizma za velik denar, prijavljajo projekte na razpise EU. Zakaj? Žal vedno bolj, da si zagotovijo denar za lastno preživetje in ne za resnične in konkretne razvojne načrte. Mogoče tudi zaradi naše premajhne aktivnosti,” še dodaja Lemut.

Tudi Silva in Jordan Cigoj iz turistične kmetije Arkade, ki sta pred dobrimi dvajsetimi leti orala ledino na tem področju, se strinjata, da je treba stvari premakniti naprej. Iz lastne izkušnje poudarjata, da mora biti občina gonilna sila dobre turistične promocije in mora z infrastrukturo poskrbeti za to, da bodo zaživele zasebne pobude.

“Mi si želimo več sodelovanja in povezovanja med ponudniki. Naša kmetija lahko ponudi naše gostol-jubje in dobrote, nekdo drug bi ponudil druge pridelke, izdelke, storitve. Tako bomo goste navdušili, da bodo pri nas ostali dlje in se še vračali,” pravi Silva Cigoj.

Zatika se že pri malenkostih

Da se je treba hkrati ali pa še pred projekti in strategijami lotiti konkretnih težav, opozarjajo v Društvu turističnih vodnikov Ajdovščina in tudi njihovi vipavski kolegi. Zatakne se že pri vodenju, saj ga lahko izvajajo samo znotraj matične občine, gostov pa občinske meje niti najmanj ne zanimajo. V Ajdovščini opozarjajo tudi na neprimerne urnike TIC, galerije in muzeja, kamor sami gostov sploh ne morejo voditi, na prazne lokale, neurejeno okolico. “Turisti se čudijo, zakaj je glavni trg v starem mestnem jedru zgolj parkirišče, pa še zelo prometno, zakaj je TIC v Palah in ne v središču. Opazijo, da je travnik v obzidju neurejen, da je stolp v obzidju Castre zaprt in se nanj ni mogoče povzpeti,” našteje zgolj nekaj podrobnosti članica društva Tadeja Ličen.

Župan napoveduje premike

Ajdovski župan Tadej Beočanin je turizem umestil med šest ključnih razvojnih področij občinske politike, a poudarja tudi sodelovanje zasebnih ponudnikov.

Razvojne priložnosti vidi predvsem na področju dediščine, podeželskega turizma in športa ter adrenalinskih doživetij. Občino Ajdovščina vidi kot motor turističnega razvoja znotraj destinacije in napoveduje, da se bo v prihodnjih štirih letih število nočitev v ajdovski občini bistveno povečalo.

ALENKA TRATNIK

---