Turiste bi vodili na oglede soteskanja v kanjonu Sušca

GIZ raftarjev doline Soče v premislek ponuja zanimivo idejo: sotesko Sušec, kamor vodijo turiste na soteskanje oziroma kanjoning, bi nadgradili s tematsko potjo. S tem bi jo odprli za širšo javnost in gostom omogočili ogled doslej težko dostopne naravne zanimivosti, poleti pa bi si pasli oči še na atraktivnem soteskanju po slapovih in tolmunih.

Z varne poti nad kanjonom bi obiskovalci lahko opazovali 
drčanje, skakanje in vrvno spuščanje prek tolmunov in 
slapov. Foto: Arhiv Soča Rafting
Z varne poti nad kanjonom bi obiskovalci lahko opazovali drčanje, skakanje in vrvno spuščanje prek tolmunov in slapov. Foto: Arhiv Soča Rafting

BOVEC > Da je za Sušec treba najti rešitve, v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) raftarjev doline Soče razmišljajo že dalj časa. “V tem kanjonu soteskamo že dve desetletji, ob vstopu je bilo treba plačati vstopnino za urejanje parkirišča. Zadnja leta pa na parkirišču niso več prodajali kart. Zato je prodaja upadala, stalnega nadzora ni bilo, zaznavali smo tatvine,” pojasnjujejo v GIZ raftarjev.

Po trasi italijanske poti

V preteklosti je kanjon Sušec med Bovcem in Srpenico spadal v odlok o vstopno izstopnih mestih na reki Soči in Koritnici, kar je bila podlaga za pobiranje vstopnine. V nov odlok o plovbi po Soči in Koritnici ni vključen, podlage za pobiranje vstopnine ni, s tem pa tudi ni denarja za uvajanje reda in za plačevanje odvoza smeti. V GIZ raftarjev so s pomočjo pravnikov ugotovili, da bi bila rešitev tematski park oziroma tematska pot.

“Sušec je bil za turiste atraktiven že pred drugo svetovno vojno. Traso poti bi speljali kar po stari italijanski. Njeni ostanki so še vidni. Če bo občinski svet predlog o tematski poti in pobiranju vstopnine podprl, bo soteska Sušec postala množično dostopna in plačljiva turistična točka po zgledu Blejskega vintgarja. Ogled z vodenjem ali samostojno bi bil možen celo leto,” napoveduje predsednik GIZ raftarjev Adis Hrovat.

Predlog so poslali v obravnavo občinskemu svetu. V dogovoru z GIZ so jo umaknili, dokler je ne bodo obravnavali na pristojnih odborih.

Čeprav so bile vstopnice za Sušec na voljo le na TIC in pri turističnih ponudnikih, na parkirišču pa ne, so lani prodali okoli tisoč kart po štiri evre, športne agencije pa so kupile 114 letnih kart po 30 evrov. Doslej so jih kupovali le tisti, ki so šli na soteskanje. S postopno gradnjo poti bi se število obiskovalcev in s tem prodanih kart zagotovo povečalo. S tem bi pritekal denar za urejanje območja.

V Sušcu zasebniki, v Tolminskih koritih LTO Sotočje

GIZ raftarjev računa, da bo upravljal z območjem. Z denarjem od vstopnine bi postopoma uredil pot in poskrbel za vzdrževanje. “Od začetka aprila do konca septembra bi zaposlili dva človeka, ki bi na vstopu pobirala vstopnino, skrbela za čistočo in varnost na parkirišču,” napoveduje Hrovat. Zamisel je podobna zgodbi v Tolminskih koritih, s to razliko, da korita upravlja javni zavod LTO Sotočje, za Sušec pa bi skrbel GIZ s 13 zasebnimi podjetji.

“Idejo o tematski poti in upravljanju v Sušcu podpiramo. Če se ne bi pojavila zasebna iniciativa, bi se za upravljanje potegoval LTO Bovec,” pojasnjuje direktor Janko Humar, ki je bil kot nekdanji direktor LTO Sotočje pred leti pobudnik uspešne zgodbe v Tolminskih koritih. Lani so, na primer, v koritih našteli že 30.000 gostov in iztržili 90.000 evrov.

Še dolgo bo trajalo in terjalo veliko denarja, da bi pot uredili po zgledu Blejskega vintgarja. Če bo GIZ območje dobil v upravljanje, bi morda za začetek speljali enostavnejšo pot, tako imenovano sferato z jeklenicami.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano