Tudi vodniki povzdigujejo glas

Letošnje poletje je v lepem vremenu pritegnilo veliko gostov, ki so po Soči pluli z rafti domačih in tujih podjetij. Prva sezona po uveljavitvi odloka o plovnem režimu pa razkriva, da je v praksi marsikaj pomanjkljivo urejeno. Kako bi odlok izboljšali, bodo razmišljali jeseni. Tudi vodniki raftov želijo imeti svoj glas pri sprejemanju dopolnil. Napovedujejo, da se bodo povezali v združenje.

Vodniki raftov so se kot ena družina s spustom po Soči 
spominjali dveh kolegov, ki sta umrla v letošnjem  letu.  Foto: Golden Raft
Vodniki raftov so se kot ena družina s spustom po Soči spominjali dveh kolegov, ki sta umrla v letošnjem letu.  Foto: Golden Raft

POSOČJE > Poletna rafting sezona je vsaj za tretjino boljša od lanske, ko je bilo vreme deževno. To velja za dva poletna meseca, medtem ko iztržek spomladi in jeseni vse do konca oktobra, ko plovbo po reki zaključijo, ne obeta presežkov.

Preveč je odprtih vprašanj

Ob zaključku sicer uspešne sezone se odpira mnogo dilem, povezanih s prvim letom izvajanja odloka o plovnem režimu, ki so ga po dolgem usklajevanju lani septembra na prvi skupni seji potrdili sveti občin Bovec, Kobarid in Tolmin.

Pripombe in nedorečenosti zaznava skrbnik plovbe po Soči in uresničevanja odloka, medobčinska uprava občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči. Direktor Simon Leban je na župane naslovil dopis, v katerem opozarja na ključne probleme. “Pavšal za letno dovolilnico za plovbo z rafti v višini 3500 evrov je diskriminatoren, v kolikor niso možne tudi letne dovolilnice in različni pavšali v povezavi z velikostjo plovila,” opozarja Leban. Ocenjuje, da zaračunavanje pavšala nima ustrezne podlage v odloku o plovnem režimu, ker se ta sklicuje na zakon o plovbi po celinskih vodah in zakon o vodah, ki ju država ne izvaja.

V soboto so se številni vodniki raftov ob zaključevanju sezone že devetič družili na plovbi po Soči od Srpenice do Trnovega. Za popestritev dogajanja so tudi neformalno tekmovali. Ob tej priložnosti so počastili spomin na dva kolega, ki sta umrla v letošnjem letu.

Neživljenjska registracija kajakov

Po mnenju medobčinske uprave sta zakona tako neživljenjska, da ju ni mogoče izvajati. Sporna je zahteva o registraciji manjših plovil, kot so kajaki, kanuji in sub kanuji. Tudi prost dostop do Soče je predmet očitkov v pritožbah, ki jih rešujejo sodišča. Pod pravno formalnim vprašajem so se torej znašla vstopno izstopna mesta za raftarje in kajakaše, ki so opredeljena z odlokom. Leban nadaljuje, da je tudi zahtevo odloka o prodaji dovolilnic na podlagi ustrezne usposobljenosti vodnikov nemogoče izvajati: “Pristojni organi v državi ne znajo jasno povedati, kako je s priznavanjem tujih licenc. Glede na interese si te določbe vsak razlaga tudi diametralno nasprotno.”

Ocenjuje, da neživljenjske glede licenc dušijo plovbo, ki je pomemben tržni produkt v Posočju.

Poleg tega je tudi izvajanje oziroma izvajalec tehničnih nalog neprestano predmet kritik. Za plovno pot in vse ostalo so z javnim razpisom izbrali GIZ raftarjev doline Soče, ki je za opravljanje nalog plačan iz prihodka od plovnih dovolilnic. Leban opozarja, da imajo občine težave s pridobivanjem dovoljenj za urejanje vstopno izstopnih mest.

Dodaja, da bo treba razčistiti status medobčinske uprave. “Na nas letijo očitki v povezavi s konfliktom interesov v smislu, da upravljamo, se samofinanciramo in opravljamo nadzor na reki,” pojasnjuje Leban. Pričakuje, da bodo jeseni z vsemi vpletenimi občinami sprejeli ključne odločitve: “Menim, da sta samo dve možnosti: ali popravimo obstoječi odlok glede na vse pripombe oziroma ugotovitve izvajanja režima v letu 2015 ali prenehamo izvajati plovni režim in v tem primeru naj vsaka občina na svojem območju samostojno ureja parkirišča, kjer so vstopno izstopna mesta. Na tak način bi bilo manj stroškov.”

Vodniki so kritični

Na nedorečenosti opozarjajo tudi vodniki raftov, ki se nameravajo organizirati in skupaj povzdigniti glas. Oni so na vodi odgovorni za varnost množice turistov, ki jih prevažajo po Soči. Seveda ne gre pozabiti na športna podjetja, ki jim plačujejo izobraževanje, da lahko pridobijo licence reševalca iz vode in vodnika rafta.

Vodniki opozarjajo na vedno večje pomanjkanje novih mladih moči, ker so zahteve po izobraževanju vse bolj stroge in tečaji dragi. Kot pravi organizator sobotnega spusta z rafti, vodnik Mitja Bernard, so vsi vodniki raftov velika družina, ki povezuje narodnosti in kulture. Napoveduje ustanovitev združenja vodnikov.

Vsaj nekateri vodniki tudi kritično ocenjujejo zahtevo GIZ raftarjev doline Soče, da lahko delajo samo za podjetja, ki so povezana v GIZ in ne za druga, denimo tuja. Tako nimajo možnosti za dodatni zaslužek. Lastniki podjetij pa razmišljajo drugače. Kot pravijo, plačajo izobraževanje vodnikov in to pomeni, da lahko uveljavljajo zahtevo, da delajo samo zanje oziroma za tiste, o katerih se dogovorijo. Skratka, to je še eno odprto vprašanje, kjer si bodo morali naliti čistega vina.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano