Tudi v briških oljčnikih je praznično (foto)

Z letino so zadovoljni, pravijo oljkarji v Brdih, ki enako kot tisti v Istri v prazničnih dneh ne počivajo. A ker pridelka ni malo, je tudi obiranje na svojstven način praznično. Hkrati se oljkarji za prodajo olja ne bojijo.

Odpri galerijo

BRDA > Medtem ko so nekateri sončne praznične dni izkoristili za oddih v zdaj še posebej barvitih, z vinogradi in sadovnjaki posejanih gričih na zahodnem robu Slovenije, kar je bilo davi mogoče opaziti recimo v Šmartnem in nad Gonjačami, pa imajo nekateri Brici polne roke dela na obdelanih terasah. Seveda ne s trto, pač pa z oljkami. Obiranje se je začelo v drugi polovici oktobra, kar je običajno, trajalo bo še teden in več, te dni je vrhunec.

“Ni časa za počitek,” nam je dopoldne odvrnil oljar Aleš Bučinel, ko smo se dogovarjali, da pridemo otipati utrip v torkli na Dobrovem, v kateri dela v tem obdobju leta. Kot smo pričakovali, je tam živahno in Bučinel je poudaril: “Imamo 20, 22 delovni ur na dan in vse izgleda izredno.” Stroje v prostorih briške zadružne kleti so letos zagnali prvič 22. oktobra in, kot razlaga sogovornik, se jih poslužuje tudi vse več Italijanov. “Dobesedno zaobidejo nekatere oljarne čez mejo, saj k nam prihajajo pridelovalci od Čedada do Trsta. Tretjino več strank iz Italije imamo, tudi velike oljkarje,” je razmere opisal Bučinel. Včeraj, denimo, so po njegovih besedah zmleli 20 ton oljk, kar daje dobri dve toni olja oziroma nekaj več, po razlagi sogovornika tudi zato, ker je vreme sončno, suho.

In vreme je bilo v minulih dneh ravno pravšnje za obiranje, ne prehladno ne pretoplo, kar je potrdil Marjan Jericijo iz Podsabotina. Z manjšo skupino “trgačev” smo ga ujeli v oljčniku nad njegovo domačijo, v katerem so, enako kot drugod na Primorskem, plodove obirali ročno - enega po enega.

Pridelava oljčnega olja Jericiju prinašata dodaten zaslužek, enako kot pridelava medu. Vzgaja več kot 300 dreves, starih med štiri in 17 let, torej že vsa obrodijo. So različnih sort, kot je na območju vzdolž meje z Italijo običajno, a so posamezne vrste dovolj dobro zastopane za predelavo v sortno olje. “Največ imam leccina, sledijo leccone, belica, drobnica in frantoio,” je povedal Jericijo in dodal, da iz prvih treh iztisne tudi sortni končni pridelek.

Tega bo letos precej, letina je dobra, nam je, enako kot Bučinel, povedal Podsabotinčan. Zajedavcev se je bilo mogoče ubraniti, če se le spremlja razmere v nasadu. Kar se tiče prodaje olja, pa sogovornika ni strah. Ker ga v Brdih še zmeraj ni dosti, razlaga Jericijo, vsega porabijo doma ali prodajo, vsaj zase lahko tako trdi. AS

---