Tudi s tehnično dediščino privabljajo vse več turistov

V Baški grapi se ponašajo z raznovrstno tehniško dediščino, posebnost pa je sto let stara vetrovalna naprava, ki je edinstvena v Evropi. Društvo Baška dediščina vestno skrbi za inovativne dosežke prednikov in jih obnavlja. Z raznoliko dediščino, ki je tudi na ogled, privabljajo v Grapo vse več turistov.

  Ko so v preteklosti v “vetrovalni”  pognali ventilator, je  bučalo in pihalo Foto: Neva Blazetič
Ko so v preteklosti v “vetrovalni” pognali ventilator, je bučalo in pihalo Foto: Neva Blazetič

KORITNICA >Skrita v kamniti stavbi ob cesti pri Koritnici je vetrovalna naprava z ogromnim ventilatorjem z večmetrskim premerom od leta 1914 do prihoda električnih vlakov leta 1972 odpihovala dim parnih lokomotiv iz predora Bukovo. Ob stoletnici izgradnje so pred dnevi ob prisotnosti številnih domačinov ob njej postavili obeležje.

“Ker naravno prezračevanje ni zadoščalo, je med počasno vleko navkreber skozi predor dim nevarno dušil osebje na vlakih. Gre za pionirski dosežek na področju prezračevanja. V povezavi z leta 1906 zgrajeno železnico skozi Grapo je bilo mnogo inovativnih rešitev, ki so tudi domačine navdihovale,” pojasnjuje ljubiteljski raziskovalec predorov Toni Obid s Koritnice, ki je kot pobudnik leta 2002 dosegel, da so napravo razglasili za tehniški spomenik lokalnega pomena.

Ko jo je društvo Baška dediščina od Slovenskih železnic dobilo v upravljanje, je zavarovalo stavbo z zamreženimi okni, obnovili so razsvetljavo, v notranjosti so postavili leseno pisarno. Od nedelje dalje je zraven še obeležje, ki razkriva njeno starost. Hkrati so snemali dokumentarni film o “vetrovalni”, ki bo premierno na ogled 25. oktobra. Ob tej priložnosti so omenili pomen in vpliv železniške proge na življenje v Grapi. Z vsemi predori so jo zgradili v kratkih šestih letih in današnji prebivalci si lahko samo želijo, da bi prav tako hitro obnovili zdajšnjo razdrapano cesto. Žal gre veliko bolj počasi.

Samozadostni in neodvisni Graparji so se v hudih strminah in grapah s potoki morali inovativno znajti, saj so cesto po dolini speljali šele leta 1894. Iz tistih časov izhajajo presenetljivi tehniški dosežki, ki jih potomci obnavljajo.

Z ogromno prostovoljnega dela so na Pungarjevem mlinu z žago venecianko zamenjali streho, pri Jakovi kovačiji so ometali fasado in zamenjali kritino. Pri tem jih je občina vedno podpirala, poudarjajo. Kot pravi predsednica Alenka Zgaga, se v društvu usmerjajo tudi v nesnovno dediščino, obnavljajo stare poti in urejajo nove, organizirajo pohode in še mnogo drugega. V nedeljo bodo organizirali pohod po Bevkovi poti, 4. oktobra po tematski poti na Na svoji zemlji, ki je v Sloveniji edina tematska pot na filmsko temo. Konec septembra napovedujejo pohod po Rapalski meji. Društvo Baška dediščina bo v Portorožu na sejmu Bonaca prejelo priznanje Naša Slovenija.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano