Trentarska vztrajnost je končno “splužila” Vršič

Po dolgih letih argumentiranega vztrajanja so Trentarji skupaj z občino Bovec državo prepričali, da tudi pozimi potrebujejo odprto cesto prek prelaza Vršič. “Imamo vsa zagotovila in prepričani smo, da minister za infrastrukturo Peter Gašperšič trdnih obljub ne bo prelomil,” mu zaupajo na Bovškem. Trenutno je cesta brez snega prevozna za ves promet.

Kljub tanki snežni odeji letos pozimi niso plužili, kar je 
potrpljenju izbilo dno.
Kljub tanki snežni odeji letos pozimi niso plužili, kar je potrpljenju izbilo dno. 

BOVEC, VRŠIČ > Sodu z načetim potrpljenjem je izbila dno letošnja zima. Čeprav na cesti čez 1611 metrov visok prelaz Vršič ni ležala več kot 15 centimetrov debela snežna odeja in ni bilo nevarnosti plazov, je niso plužili. Trentarska dolina in z njo Bovško sta bili, kot že mnoge zime v preteklosti, zaprti v smeri proti Kranjski Gori in kdo ve, koliko turistov so jim zaradi tega odgnali.

Protestna pisma Trentarjev in Občine Bovec ter srečanje županov občin Bovec in Kranjska Gora so privedli do sestanka z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. S številnimi argumenti so, kot vse kaže, dopovedali, da so spremembe nujne.

Iz šestega v prednostni tretji razred

Ministrstvo je dalo več trdnih obljub. Bistvena je ta, da cesta čez Vršič prehaja iz šestega razreda, kar pomeni, da je ne plužijo, v prednostni tretji razred. “Redno zimsko vzdrževanje se bo zagotavljalo, dokler bodo vremenske razmere to dopuščale. Pri tem bodo najpomembnejši predvsem naslednji dejavniki: višina snežne odeje, poledenelost in nevarnost snežnih plazov,” obljublja Gašperšič. Meja pri snežni odeji naj bi bila 15 centimetrov, debelejše ne bodo plužili.

Ministrstvo za infrastrukturo je obljubilo, da bo cesta čez Vršič iz šestega razreda, kar pomeni, da je ne plužijo, prešla v prednostni tretji razred.

Bovški župan Valter Mlekuž je že pozimi ugotavljal, da bi se lahko dogovorili za bolj racionalno pluženje, ki je domena gorenjskega in primorskega koncesionarja. Na prelaz rineta vsak s svoje strani. Posledica tega je, da mora DRSI preveriti možnosti za bolj racionalno pluženje in posipanje.

“Le zakaj se mora Cestno podjetje Gorica zaustaviti na vrhu prelaza, če lahko pluži tudi na gorenjsko stran tistih nekaj ovinkov, ki so kritični. To pomeni, da Gorenjski gradbeni družbi ni treba riniti v hrib in delati stroškov, če so že primorski cestarji na prelazu. Skratka, gre za sodelovanje in iskanje logičnih in bolj poceni organizacijskih rešitev,“ po zdravi kmečki pameti sklepajo Trentarji.

Ne vedo, kaj je na Vršiču

Trentarji so pogosto zaznali, da odgovorni v državi niti ne vedo, kakšno je stanje na prelazu. Na to je ministra opozoril vodja Doma Trenta Marko Pretner. Zato je ministrstvo DRSI naložilo nalogo, naj preveri možnost za postavitev vremenske postaje.

Poslanec in bovški občinski svetnik Danijel Krivec, ki je bil pred leti pobudnik ideje o gradnji predora pod Vršičem, upa, da bosta DRSI in TNP pripravila vlogo za prijavo na razpis za denar EU za rekonstrukcijo ceste. “Modro bi bilo upoštevati tudi predlog o predoru, “ se nadeja. Poleg tega naj bi DRSI v skladu z razpoložljivim denarjem v načrt vzdrževalnih del umestil rekonstrukcijo odseka od Koče na Gozdu do ruske kapelice.

Poletna gneča brez parkirišč

Država doslej ni bila mačeha le do zimskega Vršiča, neprijazna je tudi do poletnega.

“Tu mimo poleti prehaja na tisoče avtomobilov, na stotine avtobusov, kolesarji, motoristi, planinci ... Slikovit prelaz z množico izhodišč v hribe bi v kakšni drugi državi negovali kot punčico svojega očesa. Vršič pa je povsem zanemarjen. Cesta je brez parkirišč, nastaja prometni kaos, redarji se trudijo, kolikor morejo. Sramota!,“ so bili poleti zelo ogorčeni turistični ponudniki na Vršiču.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano