Topilnica rudnika bo nov muzej
Goriška
04. 12. 2014, 09.30
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 16.56
Državni center za upravljanje dediščine živega srebra (CUDHg) je na razpisu norveškega finančnega mehanizma pridobil dva milijona evrov za prvo fazo obnove razpadajoče rudniške topilnice. Čez leto dni naj bi zaživela kot muzej in zaokrožila celovit prikaz pridobivanja edine tekoče kovine.
IDRIJA
> Državni center je pozimi skupaj z razvojno agencijo ICRA in RŽS ter partnerjema Mestnim muzejem in norveškim geoparkom Magma oddal vlogo na razpis norveškega finančnega mehanizma za pridobitev nepovratnega denarja za prvi del obnove rudniške topilnice, spomenika državnega pomena, v muzej. Odgovor je pričakoval julija, obvestilo, da je uspel pridobiti dva milijona evrov, pa je dočakal pred dnevi. Ker mora biti kompleks obnovljen do konca prihodnjega leta, se bo moral za izpolnitev obveze pošteno potruditi.
Unescov center bo, peči pa bodo čakale
“Odobreni znesek je najvišji, ki ga je bilo mogoče pridobiti in pomeni za nas velik uspeh. Čeprav gre za velik denar, bomo z njim obnovili le del kompleksa. Leta 2009 pripravljen načrt je za celovito obnovo predvidel 4,5 milijona evrov. Kljub temu bomo s prvo fazo obnove uspeli zaokrožiti celovit prikazni proces od pridobivanja rude, ki je na ogled v turističnem rudniku, do živosrebrnih kapljic, ki so pritekle po topljenju rude,” je povedala direktorica CUDHg Tatjana Dizdarević.
“Ker gre za mednarodni projekt in velik denar, se bodo nanj verjetno prijavili tudi izvajalci iz tujine in v najslabšem primeru lahko pričakujemo kakšen zaplet s pritožbo.”
Topilniški kompleks sestavljajo rotacijska peč (prvotno so bile tri), inovativna, doma izdelana Špirek Čermakova peč in mostovž do klasirnice, v kateri so prebirali in drobili rudo za topljenje. Polovico slednje bodo obnovili za prikaz topilništva. Z dvigalom jo bodo povezali z novozgrajenim objektom informacijskega centra Unescove dediščine živega srebra v enovit predstavitveni kompleks. Peči pa bodo morale na obnovo še počakati.
“Žal mi je za peči, ki so bile v svojem času najbolj inovativne na svetu, a bi prav njihova obnova zahtevala največ denarja. Vesela pa sem, da bomo uspeli prikaz pridobivanja živega srebra zaokrožiti. Polovica klasirnice bo ostala nedotaknjena. Prazna bo tudi polovica informacijskega centra, ki je obveznost Idrije do Unesca. V tem delu smo predvideli učno dvorano in manjšo restavracijo,” pravi Dizdarevičeva.
Bo leto dni dovolj za obnovo?
Čeprav so denar na razpisu dodelili pol leta pozneje od prvotnih napovedi, obveza za sklenitev del do konca leta 2015 ostaja. “Javni razpis bomo objavili takoj, ko dobimo uradni sklep o odobritvi denarja. Ker gre za mednarodni projekt in velik denar, se bodo nanj verjetno prijavili tudi izvajalci iz tujine in v najslabšem primeru lahko pričakujemo kakšen zaplet s pritožbo. Sedaj smo optimistični in moramo narediti vse, da bomo končno obnovili še zadnji del rudniške dediščine, na katero se pripravljamo že več kot desetletje,” Dizdarevičeva upa, da bodo pomlad pričakali z gradbenimi stroji ob topilnici.
“Žal mi je za peči, ki so bile v svojem času najbolj inovativne na svetu, a bi prav njihova obnova zahtevala največ denarja.”
Pred tem bo iz njenega območja treba umakniti več deset vsakodnevno parkiranih avtomobilov Kolektorjevih delavcev, ki imajo od tam najbližjo pot v tovarno. “To me ne skrbi. Kolektor ima, sicer nekaj sto metrov niže, dovolj veliko parkirišče za vse svoje zaposlene. Čeprav je topilnica dobesedno pripeta ob nove Kolektorjeve hale, je vse območje topilnice, z izjemo javne ceste, v lasti rudnika. Sedaj zaparkiran plato pod klasirnico pa je bil vseskozi predviden za gradnjo novega informacijskega centra,” Dizdarevičeve na skrbi, da bi se s Kolektorjem zapletli v spor zaradi obnove.
SAŠA DRAGOŠ