Tolminski krožnik promovira lokalne jedi

Tradicionalni Kmečki praznik ob zaključku pašne sezone je z najlepšo plemensko živino, najboljšimi planinskimi siri in promocijo lokalnih jedi in pridelkov pritegnil množico radovednežev in kupcev. Kot novost so predstavili tolminski promocijski krožnik z izbranimi lokalnimi jedmi, kot novo tržno priložnost pa izdelovanje soka iz rdeče pese.

Telica Šarma  (desno), ki  jo je zredil Franc Rutar,  je očarala 
poznavalce plemenske živine. Foto: Neva Blazetič
Telica Šarma (desno), ki jo je zredil Franc Rutar, je očarala poznavalce plemenske živine. Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > Na sejem živine, ki ga pripravlja novogoriški kmetijsko gozdarski zavod, so rejci pripeljali 32 najlepših plemenskih krav in telic, ki so dosegale ceno okoli 1300 evrov. Vse pa je dala v koš lepotica telica Šarma, ki jo je rejec Franc Rutar iz Zatolmina uspel kupcu iz Šoštanja prodati za 1680 evrov.

Nove tržne priložnosti

“Novost je tolminski krožnik, ki smo ga s pomočjo društva podeželskih žena gornjega Posočja premišljeno sestavili s ciljem, da bi te jedi čim pogosteje prišle na krožnike tudi različnih sprejemov ali pa v gostilne. Predstavili smo klobaso iz ovčjega mesa, friko, poštokljo iz krompirja in sezonske zelenjave, krompirjevo polento, pečeno na žaru in zelenjavo iz domačih vrtov,” je prispevek soorganizatorja Posoškega razvojnega centra predstavil Peter Domevšček. Prikazali so tudi izdelavo soka iz rdeče pese. “To bi bila lahko ena izmed dodatnih tržnih priložnosti,” se nadeja. Kot pravi, društvo rejcev drobnice nadgrajuje ponudbo dobrot iz predelanega ovčjega mesa, ni pa še zaživela načrtovana skupna predelava v objektu v Drežnici.

Ugodne odkupne cene mleka

Kmetijska zadruga Tolmin povezuje 206 članov oziroma kmetov in od njih odkupuje mleko, meso, pa tudi nekaj zelenjave.

Glavni prihodek predstavlja odkup mleka. Vozijo ga tudi s Cerkljanskega, z Bohinjskega pa ne več. Hčerinsko podjetje Mlekarna Planka ga del predela v okoli 200 ton sira letno. Po oceni direktorja Kmetijske zadruge Nika Mavra, na planinah in kmetje v dolinah dodatno v sir predelajo še milijon litrov mleka.

“Proizvodnja mleka bo v primerjavi z lani narasla za pet do šest odstotkov. Vse več ga oddajajo velike kmetije, manjše se redčijo. Naša odkupna cena za liter je ugodna, višja od povprečne v Sloveniji. Bi bili pa zelo zadovoljni z večjo pridelavo in odkupom zelenjave. Rastlinjake bi lahko ogrevali na bio maso,“ razmišlja Maver.

Ugotavlja, da so kmetje vse bolj podjetni in se z različnimi pridelki in drugimi dobrotami pogumno podajajo tudi na tržnice. Hudomušno, malo pa tudi zares dodaja, da bi potrebovali posebno akcijo, s katero bi oženili vse samske fante po kmetijah, ker dejavnosti, kot so kmetija, gostinstvo in turizem potrebujejo celo družino.

Kmetijska zadruga vnaša novosti tudi v svojo proizvodnjo mesnih dobrot. Suhomesnatim izdelkom Alpija dodajajo poltrajne; tolminske klobase in hrenovke s “poštenimi” sestavinami iz posoškega govejega mesa in ptujske svinjine. “Konkurenca meša v izdelke vse, razen mesa. Mi sledimo izključno kakovosti. Ne prenašamo ljudi okoli, ena sama goljufija bi nas odplaknila. Poznajo nas, izpostavljamo se z imeni in priimki.”

Zlato priznanje za sir Tolminc je prejel Bojan Kavčič , za poltrdi kravji in kozji sir pašna skupnost Božca, za trdi kravji sir pa pašni skupnosti Polog in Pretovč.

Ekološki kmeti vztrajajo

Kot pravi Bogdan Črv, ki je v kmetijsko svetovalni službi specializiran za ekološko živinorejo, število ekoloških kmetij ne upada. “Vztrajajo, čeprav so se spodbude za travničarje, ki v Posočju prevladujejo, prepolovile. Je pa res, da je še veliko rezerv pri plasiranju ekološkega mleka in mesa.” Tudi zaradi zahtevne zakonodaje se porazgubita med običajnim mlekom in mesom.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano