Tiskarna je nared za 70. obletnico

Štirje alpinisti, usposobljeni za višinska dela, so potrebovali krepak delovnik, da so Partizansko Tiskarno Slovenija pod Vojskim rešili zadnjih izrutih bukev, ki so pretile eni od skupno šestih barak. Poškodovani stavnico in knjigoveznico so obnovili že prej in tiskarna zdaj pripravljena pričakuje obiskovalce ob slavju svoje 70. obletnice, ki bo v soboto.

VOJSKO > Žled je pozimi zapretil, da bo uničil partizansko Tiskarno Slovenija, naš še zadnji avtentično ohranjen spomenik iz NOB. Dodobra poškodovane dostope, elektrarno, stavnico in knjigoveznico so obnovili, a so izruvane bukve, pretežek zalogaj za gozdarje, njenim barakam še kar pretile. Minuli petek so se z njimi spopadli za najtežja dela usposobljeni alpinisti družbe Kaskader. Ker so jih odstranili, bo tiskarna slavje 70. obletnice dočakala varna.

Ko je za odstranitev ene bukve potrebnih pet ur ...

Šest barak, avtentično ohranjenih iz leta 1944, ko so jih postavili za tiskanje Partizanskega dnevnika, je v petek zarana pedantno urejenih pričakalo štiri alpiniste, da jih rešijo oklepa še zadnjih po februarskem žledu izruvanih bukev. Zlovešče so pretile, da se bodo zrušile na tiskarno.

Delavci Mestnega muzeja Idrija, ki s spomenikom upravlja že 57 let, in oskrbnik tiskarne, domačin Srečko Skok, so prisostvovali zadnji od reševalnih akcij prej med obnovo tri mesece zaprtega muzeja in trepetali zanj. Kakopak tudi za alpinista Andraža Tratnika, ki je, pripet na nekaj vrvi, tri ure na 25 metrov visoki bukvi žagal vejevje izrute in nekaj sosednjih bukev in naposled napeljal škripce, s pomočjo katerih so po petih urah dela s sodelavci bukev uspel podreti nekaj metrov stran od barak.

“Naši fantje so usposobljeni za najtežja višinska, med ostalimi tudi za gozdarska dela. Da smo delo opravili varno, smo potrebovali čas,” lastnik Kaskaderja Peter Poljanec, tudi sam vrhunski alpinist, ni niti za hip podvomil, da jim ne bi uspelo.

Streljaj stran so gozdarji s pomočjo žičniških naprav s strmin odstranjevali podrto drevje s stotin hektarjev poškodovanih gozdov na vojskarski planoti in priznali, da bi bila varna odstranitev tiskarno ogrožajočih bukev zanje pretrd zalogaj.

Pripravljena na slavje, a potrebna obnove

Čeprav je tiskarna še obdana s stotinami podrtih dreves, bo v soboto varna dočakala množico obiskovalcev. Vanjo se bodo, skupaj s še živečimi člani osebja, zgrnili ob njeni 70. obletnici.

Septembra leta 1944 so v njej natisnili prvo, sicer pa 248. številko Partizanskega dnevnika. Prejšnje so natisnili v Zakrižu pri Cerk- nem. Ob dnevniku, ki še vedno izhaja kot Primorski dnevnik, so natisnili na tisoče listov drugih časopisov, knjig, letakov in drugih tiskovin. “Stavec je za postavitev ene strani časopisa potreboval štiri ure, za razstavitev pa tri. Muzej še hrani 260.000 kosov črk, ki so jih potrebovali za tisk. Približno 50 ljudi v tiskarni je dnevno tiskalo do 7000 izvodov dnevnika, ki je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi,” je podatke iz osebne izkaznice tiskarne nizala kustosinja Mirjam Bogataj. Direktorica idrijskega muzeja Ivana Leskovec pa je dodala, da za tiskarno pripravljajo konservatorski načrt v upanju, da bo kmalu dočakala temeljitejšo obnovo.

V soboto bo Srečko Skok spet pognal tiskarski stroj, ki so ga partizani kupili v Milanu za milijon tedanjih lir in udeležencem slavja v spomin natisnil Partizanski dnevnik. Tiskarna bo odprta od 9. do 16. ure, ko se bodo udeleženci slavja na skupni slovesnosti srečali z osebjem, ranjenci in prijatelji bolnic Franja in Pavla in pohodniki po spominskih poteh epohalnega prenosa ranjencev iz obeh bolnic na nadleško polje.

SAŠA DRAGOŠ

---