Težave z namakanjem ostajajo

Po še enem srečanju predstavnikov občin ožje Goriške in države o posodobitvi namakalnega zadrževalnika na potoku Vogršček se je samo potrdilo, da je najbrž kakršnakoli izboljšava tega sistema še daleč. Država za zdaj obljublja le, da bo objavila razpis za izbiro projektanta obnove pregrade zadrževalnika.

GORIŠKA, LJUBLJANA > Kot je povedal šempetrski župan Milan Turk, ki se je na srečanju obvezal bolj posvetiti se tem vprašanjem v imenu vpletenih občin, so s predstavniki ministrstev za okolje in za kmetijstvo govorilo o dvojem. Ena tema je bila pobuda, da bi država občinam prepustila namakalno omrežje, druga pa že dolgo napovedana obnova pregrade zadrževalnika, namenjena temu, kot so povedali v ministrstvu, da se “napolni akumulacija do vrha in zagotovi voda za namakanje ter prostor za zadrževanje visokih voda.” Toda kot kažejo besede Turka in odgovori ministrstva, so rešitve težav še daleč.

Za zdaj so obljubili le projektiranje

Težave pri namakanju so v glavnem prenizek pritisk v sistemu ter prehladna voda, polna usedlin. Predstavniki okoljskega ministrstva so na srečanju napovedali, da bo ministrstvo ponovilo razpis za izbiro projektanta obnove pregrade zadrževalnika: “Razpis bo na portalu javnih naročil objavljen še v tem mesecu, vsebina naloge je izdelati vso potrebno projektno in investicijsko dokumentacijo ter pridobiti gradbeno dovoljenje za sanacijo.” Slednja obsega obnovo cevi talnih izpustov, objekta za zajemanje vode ter hidromehanske opreme, pa še stabilnostno analizo pregrade, recept polnjenja, novo opredelitev obratovalnih monitoringov ter vzpostavitev sistema daljinskega vodenja.

A ker bo država vse skupaj dala šele projektirati, je gotovo, da na robu Vogrskega še nekaj časa ne bo gradbišča. In Turk vidi problem v tem, da so na sestanku spet omenjali znesek 4,8 milijona evrov, kolikor naj bi sanacija stala. A če bo tako, župan dvomi, da bo kdajkoli kaj narejeno, ker bi bila naložba predraga. Zato skupaj s kolegi upa, da bi našli vsaj neko začasno, cenejšo rešitev: “Predlagali smo, naj se preveri, ali bi lahko na cenejši in enostavnejši način takoj zagotoviti zajemanje vode za namakanje više, da ne bi bila tako hladna in polna usedlin.” Vsi, z okoljskim ministrstvom vred, namreč ugotavljajo, da je v umetnem jezeru sredi Vipavske doline kljub že nekaj let znižani gladini dovolj vode za namakanje.

Za prevzem, a s previdnostjo

Glede predloga občin, da bi postale lastnice mreže namakalnih cevi, so po besedah Turka na srečanju v Ljubljani izvedeli, da “v ministrstvu za kmetijstvo temu ne nasprotujejo.” Občine naj bi torej v prihodnje državi poslale vlogo za brezplačen prenos lastništva, a kot je povedal Turk, ne brez zagotovil, da bo voda iz umetnega jezera v sistem pritekala čistejša in toplejša.

Ko bi občine prevzele omrežje, bi lahko uvedle gospodarsko javno službo in omrežje dale v upravljanje, pravi šempetrski župan, ki se je zavezal prevzeti pobudo in pripraviti omenjeno vlogo. Preden bi to naredili, pa bo treba naročiti izdelavo poslovnega modela za ravnanje z omrežjem, v okviru katerega bi obenem ocenili, koliko in kako naj za namakanje plačujejo uporabniki, in hkrati preveriti, ali je treba omrežje kje obnoviti. In treba bo ugotoviti tudi, kaj je s služnostmi za cevi, ki niso bile urejene.

AMBROŽ SARDOČ

---