Tepe jih, ker so sledili pravilom

V šempetrski bolnišnici imajo več razlogov za zadovoljstvo. Gradnja urgentnega centra teče po načrtih, poslujejo pozitivno, ministrstvo je odobrilo denar za nov oddelek v Stari Gori. Še vedno pa jih pesti pomanjkanje kadrov, ki jih je oklestil zakon o uravnoteženju javnih financ.

ŠEMPETER > “Ker ni standardov in normativov, smo bili tisti, ki smo se držali pravil, najbolj tepeni,” vodja kadrovske službe v bolnišnici Rajko Lisjak pojasnjuje, da je kadrovska podhranjenost vse večja težava za bolnišnico tudi zato, ker so morali zmanjševati njihovo število zaradi varčevalnih ukrepov.

Potrebovali bi še vsaj 15 negovalcev

Če so imeli leta 2011 še 929 zaposlenih, jih je zdaj le 877. V Sloveniji že tako primanjkuje “deficitarnih” patologov in radiologov, še zlasti pa bi potrebovali negovalno osebje. “Ocenjujemo, da najmanj 15,” potrjuje v. d. direktorice Nataša Fikfak in dodaja: “Rezerve nimamo več, podhranjenost se bo šele pokazala.”

Težave poglablja dejstvo, da splošni dogovor še ni sprejet, prav tako tudi še ni končnih izhodišč, zato bolnišnica ne more sprejeti finančnega načrta, ki omogoča tudi zaposlovanje. Pa čeprav kandidati na zaposlitev že čakajo, nekaj novih zaposlitev bo tudi na račun urgentnega centra. “Število pacientov iz leta v leto narašča. Lani smo opravili skoraj 40.000 hospitalnih obravnav in v specialističnih ambulantah pregledali 128.000 paciantov,” je povedala pomočnica za strokovno medicinske zadeve Dunja Savnik Winkler.

Kot smo pisali, je ministrstvo za zdravje odobrilo 2,5 milijona evrov za gradnjo novega oddelka za invalidno mladino v Stari Gori. Gradili naj bi ga prihodnje leto. Ker naj bi stal slabe štiri milijone, mora bolnišnica nekaj denarja še pridobiti. “Želje bomo skušali prilagoditi zmožnostim,” pravi Fikfakova. Delajo pa na tem, da bi v Stari Gori okrepili oddelek za rehabilitacijo, predvsem po možganski kapi.

Kljub kadrovskim omejitvam so program presegli, “podjemne pogodbe smo sklepali le tam, kjer je bilo najbolj nujno potrebno,” je dodala. Lani so uvedli štiri nove klinične poti in začeli nekatere programe: načrtujejo uvajanje ambulantnega spremljanja pacientov, ki so jim vsadili srčne spodbujevalnike, uvedli so ambulanto za srčno popuščanje, veliko delajo na onkologiji ... Da bi skrajšali čakalne dobe za diagnostično obravnavo, so ambulante odprli tudi popoldne. “Zaradi pomanjkanja kadra pa le občasno,” pojasnjuje Savnik Winkler. Pogovarjajo se tudi o uvedbi rekonstrukcije dojk po operaciji, s čimer bi postali tretji center te vrste v Sloveniji.

Bolnišnica je v zadnjih dneh v zagati. Ker se jim je pokvaril aparat za CT, paciente za nujne preiskave pošiljajo v Ljubljano, Izolo, Valdoltro, pomagajo pa si tudi s kolegi iz sosednje Gorice in se dogovarjajo z zdravstvenimi domovi. Jutri naj bi aparat popravili. Če se bo okvara pokazala za prehudo, bodo morda morali kupiti nov aparat, kar bi blagajno olajšalo za več kot pol milijona evrov.

Gradnja urgentnega centra brez težav

Če jim pomanjkanje osebja greni življenje, pa je spodbudna novica, da bolnišnica posluje pozitivno in nima težav z likvidnostjo. Prav tako brez težav in zamud teče tudi gradnja urgentnega centra, kjer zdaj že urejajo notranjost. “Revizija javnega naročanja za notranjo opremo je končana. Upam, da bo opremljanje teklo po programu,” je dejala Fikfakova. Čeprav tudi sami še čakajo, da jih ministrstvo seznani s tem, kako bodo urgentne službe organizirane, meni, da so skrbi preuranjene: “Mislim, da bomo zadeve rešili brez hude krvi.” Z novogoriškim zdravstvenim domom je v stalni navezi, prav tako verjame, da bodo prehospitalne enote ostale v Ajdovščini in v Tolminu.

MITJA MARUSSIG

---