Svet kuharskih knjig

V Volčjem Gradu pri Komnu je bil konec tedna KulinArtfest, prvi mednarodni sejem kuharskih knjig in knjig s kulinarično vsebino, ki so ga pripravili domače društvo Debela griža, Kosovelova knjižnica iz Sežane in Založništvo tržaškega tiska iz Trsta.

VOLČJI GRAD > Na borjaču in v obnovljenem skednju Mržkove domačije, vaškega doma v Volčjem Gradu pri Komnu, je bilo v soboto in nedeljo vse v znamenju kulinarike. Na stojnicah so prodajali knjige s kulinaričnimi vsebinami kar 24 založb, nekatere knjige so temeljito predstavili, tudi s prikazom njihove uporabnosti v praksi, o kulinaričnih knjigah in založništvu pa so se pogovarjali gostje z zavidljivo kilometrino na tem področju.

Dobra knjiga ne pozna meja

“Zelo sem zadovoljna, ker so vsi povabljeni brez oklevanja podprli zamisel in se odzvali vabilu,” je povedala pobudnica in koordinatorica KulinArtfesta Martina Kafol, glavna urednica Založništva tržaškega tiska, ki se je nedavno preselila v Volčji Grad.

Vodenje pogovora je zaupala Iztoku Ilichu, kjigarnarju, uredniku, prevajalcu, avtorju in neumornemu recenzentu, ki je med več kot 4000 knjižnimi recenzijami veliko pozornosti namenil tudi kulinarični literaturi, o kateri že dolga leta piše v prilogi Slovenskih novic Okusi. Ilich je opravičil žal odsotnega gosta, uglednega hrvaškega avtorja in preučevalca kulinarične zgodovine Veljka Barbierija, na borjaču Mržkove domačije pa so se mu pridružili Vesna Guštin iz Repna, med drugim avtorica legendarne knjige Je več dnevou ku klobas, ki je izšla v že tretjem ponatisu, dr. Stanislav Renčelj iz Sežane, mag kraških suhih mesnin in avtor številnih knjig, etnolog dr. Janez Bogataj, katerega zadnje delo Potice iz Slovenije je nedavno dobilo visoko priznanje v Pekingu, in založnik iz Celovca Lojze Wieser, čigar založba izdaja tudi kulinarične knjige.

“Kot vse druge so tudi kuharske knjige dobre in slabe. Dobre so zame tiste, ki imajo kak presežek in v katerih je čutiti avtorja,” je uvodoma dejal Ilich in poudaril, da tako kot dobra kuhinja tudi dobre kulinarične knjige ne poznajo meja. Bogataj je izpostavil, da naj bo dediščina vodilo za prihodnost. Na izziv, naj dopolni seznam slovenskih kulinaričnih regij iz strategije slovenske kulinarike z regijami v sosednjih državah, kjer živijo rojaki, je odgovoril, da pripravljajo razširitev z regijami iz Italije, Avstrije in Madžarske.

2,5 milijona izvodov Pleiweisove kuharice

Wieser je poudaril, da so knjige in knjigarne vsaj tako pomembne kot banke. “Te rešujejo z velikimi denarji, knjige in knjigarne pa crkujejo,” je bil slikovit. Osvetlil je pot do ponatisa prve slovenske kuharice Magdalene PleiweisSlovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila iz leta 1868. Prve izdaje nimajo v nobeni knjižnici, sam jo je davno kupil v nekem antikvariatu. Ker mu je manjkalo nekaj strani, jih je dopolnil iz fotokopiranega gradiva, ki ga je na srečo imel njegov prijatelj. “Doslej je Pleiweisova kuharica izšla že v več kot 2,5 milijona izvodih,” je povedal in dodal, da je to verjetno več tudi od Bilbije v našem jeziku.

Kulinarični tečaji

Stanislav Renčelj se je zavzel za obuditev gospodinjskih tečajev po vzoru nekdanjih gospodinjskih šol, kjer so se dekleta naučila tehnoloških prijemov v kuhinji. Tudi s tem, je prepričan, bi utrdili prepoznavnost Krasa, da bi kraške jedi ljudje znali pripraviti na sodoben način, a s prepoznavnim okusom. “V kuhinji lahko beremo zgodovino našega naroda,” je prepričana Vesna Guštin. Vsaka jed ima svojo zgodbo, nekatere so celo obredne, meni. “Kuharske knjige ne more napisati, kdor nima rad dobre hrane in ne kuha. Tako kot ne more biti vinar tisti, ki ne mara vina,” je dodala.

“Odnos prebivalstva do kulinarike je dolgoročen proces,” je še menil Bogataj in se obregni zlasti ob TV Slovenija, ker nima verodostojnih kulinaričnih oddaj, temveč predvsem nekakšno kuharijo zvezd, ki po njegovem prepričanju dajejo slabe zglede in zdravijo svoj ego. Bogataj je poudaril, da je kulinarika ob kulturno-zgodovinskih zanimivostih najpogostejši motiv za turistična potovanja, zato se je zavzel za prevode temeljnih slovenskih kulinaričnih del v najpomembnejše svetovne jezike.

Popoldanske plohe in številne prireditve so v soboto vplivale na manjši obisk od pričakovanega. “Prvič smo pripravili sejem, ljudje ga še ne poznajo,” pa pravi Damjan Pirec, predsednik društva Debela griža. “V naslednjih dneh se bomo dobili in pogovorili. Verjamem, da bo KulinArtfest pri nas tudi prihodnje leto,” je napovedal.

SAŠO DRAVINEC

---