Suzuki pustoši po sadovnjakih

“Pobralo mi je skoraj 80 odstotkov pridelka. To je katastrofa in nihče ne zna pomagati,” je povedal pridelovalec Miran Cotič iz Prvačine, ki se je včeraj dopoldne v svojem sadovnjaku ure in ure trudil, da bi našel nekaj sto kilogramov lepih, zdravih breskev za trg. Sadjarji v dolini so bolj kot jezni vdani v usodo. Najprej zgodnja pomlad in prehitro cvetenje, nato neusmiljeno deževje, vmes nekaj sodre in toče, za konec pa še iz Kitajske uvožena mušica.

VIPAVSKA DOLINA > V kmetijski trgovini Agraria v Dornberku je plodova vinska mušica ali mušica suzuki, kot ji pravijo zaradi njenega latinskega imena drosophila suzuki matsumura, te dni glavna tema pogovorov. Ki jih večinoma spremlja obupano zmajevanje z glavo.

V trgovini kmetom, ki tožijo, da jim je nadležna mušica pobrala tretjino ali celo več pridelka breskev, nimajo česa prodati. Učinkovitega in varnega ter predvsem dovoljenega škropiva, ki bi zatiralo tega škodljivca, doma iz jugozahodne Azije, najverjetneje Kitajske, za zdaj še ni.

Najprej je pristala pod Krnom

Kot razlaga vodja Oddelka za varstvo rastlin pri novogoriškem Kmetijsko-gozdarskem zavodu mag. Gabrijel Seljak, mušica napade skoraj vse mehke plodove: češnje, marelice, breskve, jagode, maline, borovnice, grozdje. Mehkejše lupine tega sadja samice predrejo in v že zreli plod odložijo jajčeca. “Zaradi izleženih črvov, ki se prehranjujejo s plodovim mesom, se plodovi zmehčajo, hkrati se tja, kjer je kožica poškodovana, naselijo glivice, ki povzročajo gnilobo. Ko se to zgodi, je zelo verjetno, da bo plod zgnil v dveh dneh, če ne prej,” pojasnjuje sogovornik. Če se ploda takoj ne poje ali predela, ni rešitve, v tako vlažnem vremenu pa lahko plod napade gniloba, še preden se ličinke mušice izležejo.

“To, kitajsko vrsto vinske mušice smo prvič našli pri nas leta 2010. Leta 2011 smo na planini na Krnu ugotovili kar 70-odstotno napadenost plodov divje kranjske kozje češnjice, v letu 2012, ki je bilo suho, je bilo tega malo, lani so imeli na borovnicah na Kobariškem že več kot 50-odstotni izpad, letos je že delala škodo na češnjah in smokvah in zdaj posebej na breskvah, na katerih se je že zelo namnožila,” je postopni razvoj novega škodljivca opisal Seljak.

Desetkratna nadloga

Kot je povedal, se lahko čez leto razvije tudi deset rodov tega mrčesa, za en rod pa potrebuje deset do 15 dni. In zato od pomladi dalje lahko napada vse sadje z mehko lupino.

Posledice, ki jih mušica povzroča na breskvah, so v Vipavski dolini zaradi pogostosti tega drevesa toliko hujše: “Zmehčani plod kajpak ni videti okusen in ker začne fermentirati, je neužiten. Največji problem pri tem je, da se breskev obere, ker ne kaže nobenih znamenj, dan kasneje pa je lahko gnila,” je povedal sogovornik in dodal, da je marsikje napadena polovica vseh plodov.

Je v nevarnosti tudi vino?

Jagodičja na tem koncu Slovenije ni toliko, zato ni alarma, še pravi Seljak, lahko pa se bo naslednji pojavil ob zorenju grozdja. Sogovornik ne izključuje možnosti, da mušica zmore predreti jagode s tanjšo lupino, a ker s tem pri nas ni izkušenj, se ne ve, kaj bo pred trgatvijo.

“Bojim se, kaj bo z grozdjem,” skrbem pritrjuje gospodar kmetije Slavček iz zaselka Potok pri Dornberku Franc Vodopivec. Že tako skrb vzbuja vlažno deževno vreme, kitajska mušica pa je le še dokončna potrditev načela, “da če gre nekaj narobe, gre vse narobe”. “Pripravljamo se na obiranje sadovnjaka sorte veteran, skoraj polovica plodov na drevesih že gnije. Težava je v tem, da se monilija, glivična okužba, ki povzroča gnitje, s poškodovanih razširi tudi na zdrave plodove in okuži sadovnjak,” pravi Vodopivec.

Kljub težavam in nadlogam optimistični pogled na sadjarstvo v Vipavski dolini ohranja tradicionalni Praznik breskev, ki ga prireja turistično društvo Prvačina. Letošnji, že 14. zapovrstjo, bo v petek, 1., in v nedeljo, 3. avgusta.

Strokovnjaki delajo

Med pridelovalci je zaznati kar nekaj nejevolje, ker od strokovnjakov niso dobili nobenega opozorila o grožnji suzuki, pa tudi sedaj nimajo natančnih odgovorov, kako ukrepati.

Stroka v Sloveniji še oblikuje ukrepe, kako pomagati pridelovalcem, poudarja Seljak, saj je ta škodljivec pri nas nov, njegovega nenadnega razmaha pa ni bilo moč napovedati. Poseben problem je to, da napada zrele plodove, ki morajo na trg in jih zato, zaradi tako imenovane karence in ostankov, ni mogoče več škropiti z insekticidi.

V Italiji sicer pridelovalci imajo izredna dovoljenja za uporabo nekaterih sredstev, a kot je razbrati iz spletnih strani in pogovorov na forumih, zares učinkovitega orožja zoper žuželko tudi pri sosedih še niso našli.

Upanje, da bi še to sezono kmetom lahko svetovali uporabo vsaj nekaterih sredstev za omejitev škode v sadovnjakih, ostaja, je slišati. A povečana uporaba fitofarmacevtskih sredstev pelje ravno v nasprotno smer od tiste, ki ji vipavski sadjarji, predvsem tisti, vključeni v sistem integrirane pridelave sadja, vse bolj sledijo.

Letos breskve zaradi toplih februarskih in marčevskih tednov zorijo nenavadno zgodaj. Pridelovalci že živahno obirajo sorto veteran, ki zori med zadnjimi, običajno globoko v mesec avgust.

Majhna, hinavska pika

Sonja Furlan dobršen del poletja preživi v družinskem sadovnjaku. “Z obiranjem je veliko dela. Ljudje običajno mislijo, da breskve nabiramo kot jabolka, a ni tako. Plodovi zorijo postopoma in če jih želimo ujeti na pravi stopnji zrelosti, moramo eno drevo obrati desetkrat ali večkrat,” pojasni Furlanova in pove, da je letos zelo žalostna predvsem zaradi kupcev, ki pridejo po breskve kar na konec sadovnjaka.

Furlanovi so vključeni v integrirano pridelavo. In še več: odločili so se, da dva meseca pred obiranjem v sadovnjaku ne bodo uporabili nobenega kemičnega sredstva. Črva zavijača, podobno kot vse več drugih pridelovalcev, zatirajo s feromonskimi vabami, muhe pa lovijo na lepljive liste in v steklenice s kisom. “Radi jemo dobro in zato dobro hrano tudi radi ponudimo drugim. A s temi mušicami je velik problem. Na plodu je sprva le majhna, neopazna pika, čez nekaj časa pa začne plod gniti. Strankam torej v dobri veri prodam na videz zdravo breskev, ki čez nekaj ur začne propadati,” se žalosti Furlanova.

Kljub vsem nadlogam pa so še vedno ljubitelji breskev, ki razumejo, da je sadež, ki ga odnesejo naravnost iz sadovnjaka, boljši in bolj zdrav od tistega, ki prepotuje na stotine kilometrov. Pa čeprav ima suzuki štampiljko. VESNA HUMAR,

AMBROŽ SARDOČ

---