Strahovi in predsodki pomoči potrebne odganjajo na obrobje

Še preden se je mestna občina lotila urejanja humanitarnega centra v nekdanjem samskem domu Primorja, je med ljudmi zaokrožila peticija, ki mu nasprotuje. Razlog? Stanovalci se bojijo brezdomcev, odvisnikov ... “Bojazni so neupravičene,” odgovarja županova desna roka Andrej Markočič. “Programe bodo vodili strokovno usposobljeni izvajalci,” potrjuje načelnica oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida. Ker se strahovi pojavljajo, ko ljudje niso dovolj informirani, bodo v kratkem podrobno predstavili programe centra.

NOVA GORICA > Pobudniki, ki v zadnjem času zbirajo podpise proti načrtovanemu humanitarnemu centru, so prepričani, da tak center ne sodi v bivalno naselje. Poudarjajo, da nimajo vpogleda v programe, ki se bodo tam izvajali. In obenem zatrjujejo, da “okoliških prebivalcev z gradnjo humanitarnega centra ter dejavnostmi, ki se bodo tu izvajale, nihče ni seznanil niti vprašal za mnenje.”

Bojijo se klošarjev, igel, prebežnikov ...

Kot navajajo v pozivu someščanom, se bojijo “okuženih igel, zadrževanja brezdomcev, alkoholikov in narkomanov v naši neposredni bližini, morebitne naselitve prebežnikov iz drugih držav,” in podobno, zato predlagajo, naj občina center zgradi nekje drugje. Namesto njega pa naj tam postavijo otroško igrišče, študentski kampus in večnadstropno garažno hišo, tja pa naj preselijo dnevni center Žarek.

“Govori se, da bo v bodoče tu še center za pomoč odvisnikom od drog, morebitno razdeljevanje metadona ipd ...” še spodbujajo stanovalce, naj podpišejo peticijo. Predali naj bi jo županu Mateju Arčonu.

“Dnevni center za odvisnike bo ostal na sedanji lokaciji, v humanitarnem centru nikakor ne bo delilnice metadona,” največje bojazni stanovalcev zavrača vodja kabineta novogoriškega župana Andrej Markočič. “Verjamem, da imajo stanovalci morda neke strahove, a so neupravičeni,” dodaja. Na mestni občini so že večkrat povedali, da so stavbo nekdanjega samskega doma Primorja kupili prav zato, da bo tam humanitarni center, in so že okvirno predstavili, kaj bo v njej - dnevni center in prenočišča za brezdomce, ambulanta pro bono za osebe brez zdravstvenega zavarovanja in delilnica hrane oziroma ljudska kuhinja.

Čim prej postelje za brezdomce

“V objektu je možno vzpostaviti tudi stanovanjske skupine za osebe s težavami v duševnem zdravju in urediti nekaj pisarn za društva s humanitarnega in socialnega področja,” potrjuje načelnica oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida. Kot dodaja, se bo v programe vsak vključil prostovoljno, nikogar ne bodo silili. “Osnovni cilj je tem ljudem pomagati, da se vključijo v 'normalno' življenje, da ne živijo več na cesti. Vse bo pod nadzorom strokovnega osebja, ki ima dolgoletne izkušnje na tem področju,” poudarja.

Vse skupaj se bo odvijalo postopoma: najprej, če bo mogoče že letos, bodo začasno v delu stavbe zagotovili prostor, kjer bodo brezdomci lahko prespali. Tega problema se je namreč treba lotiti čim prej. “Ne bi namreč radi čakali, da se prej objekt dokončno uredi, saj bo to trajalo vsaj leto dni,” pojasnjuje Marinka Saksida. Kot pravi, je v vseh šestih goriških občinah 85 oseb, ki potrebujejo to ali sorodne vrste pomoči, dejansko pa je v mestni občini na cesti 13 oseb. Predvidoma prihodnje leto bodo pripravili projekte za obnovo celotne stavbe, v kateri bodo, kot rečeno, še ambulanta pro bono, ljudska kuhinja in ostali programi.

Pomoč mora biti v mestu, ne na robu

Saksidova pravi, da se pri takih projektih “vedno in povsod pojavijo peticije”. Zaradi peticije je, na primer, pred časom propadel načrt, da bi v prostorih stanovanjskega sklada na Erjavčevi ulici (nad Ribarnico) uredili nekaj postelj za brezdomce. Kot poudarja, so nekdanji objekt Primorja kupili prav zato, da bi težave končno lahko začeli reševati tako, kot je treba.

Strahovi se največkrat pojavijo, ko ljudje niso dovolj informirani, zato v upravi mestne občine napovedujejo, da bodo meščanom, predvsem bližnjim stanovalcem, podrobno predstavili vsebine in programe bodočega centra, napoveduje višja svetovalka za odnose z javnostmi Mirka Križnič. “Tega do sedaj še nismo naredili, ker smo do nedavnega še usklajevali program,” potrjuje Markočič.

Ob tem poudarja: “Goričani smo se vedno pokazali kot tolerantni. Mislim, da bo tudi ta skupnost sprejeta med ljudmi. To je namreč osnovna medčloveška solidarnost, možnost pomagati tistim, ki so se znašli na družbenem robu. Če jim želimo pomagati, pa ne smejo biti odrinjeni, pač pa moramo takšne prostore zagotoviti v mestu.”

MITJA MARUSSIG

---