“Sramota, da še ni urejena”

Če so v Mirnu ponosni na urejeno okolje ob meji, je na italijanski strani drugačna slika. Medtem ko so Mirenci že pred leti lično obnovili nekdanjo carinarnico, v kateri od leta 2013 deluje turistično informacijski center, na drugi strani meje podoben objekt klavrno propada. In ne kaže, da bi ga kmalu uredili.

MIREN, SOVODNJE>“To je sramota tako za KS Miren in Občino Miren-Kostanjevica kot tudi za državo Slovenijo, saj na vse meče slabo luč. Še večja sramota pa je seveda za italijansko stran, da ne more urediti tega propadajočega objekta. Tudi pogled na okolico nas boli, saj je vse zaraščeno,” o zanemarjeni stavbi ob vstopu v Miren z italijanske strani, pravi predsednik sveta mirenske krajevne skupnosti Matjaž Mozetič. Čudi ga, da se sosedje v vseh teh letih, odkar je meja padla, nekdanje carinarnice še niso dotaknili.

Ta je že leta prepuščena propadanju. V Mirnu si želijo, da bi celoten obmejni prostor bil urejen, saj turizem ne pozna meja. O tem je že tekla beseda na občinskem svetu, župan Mauricij Humar pa se je o propadajočem objektu pogovarjal tudi z županjo sosednje Občine Sovodnje ob Soči, v kateri se zavedajo, da je treba območje urediti.

“Žal tako objekt kot cesta nista v lasti občine, tako da je naša vloga vsa ta leta, da na državno cestno podjetje ANAS naslavljamo prošnje in predloge za preureditev tega predela. V načrtu sta rušenje stavbe, ki je po evidenci zemljiške knjige sicer zasebna lastnina, zadnji vpisani lastniki pa imajo datum rojstva pred letom 1900, in večje krožišče, ki bi jamčilo tudi nižjo hitrost v tistem predelu. Podjetje ANAS je to delo uvrstilo na seznam bodočih posegov, nima pa za zdaj dovolj sredstev, ker ni prioritetno,” razlaga sovodenjska županja Alenka Florenin.

Na slovenski strani so v nekdanji carinarnici v Mirnu, ki jo je leta 2009 občina brezplačno dobila od države, leta 2013 odprli turistično informacijski center. Odprt je čez vikende, spominja pa na čevljarsko delavnico, s čimer promovirajo tudi tradicijo kraja. Za obnovo in opremo stavbe so porabili dobrih 37.000 evrov.

Za ANAS so nujnejši posegi iz varnostnih razlogov, ne estetskih. Ob tem še poudarja, da mnogi na ovinkastem odseku ob meji vozijo prehitro in pogosto tudi zelo drzno. “Mi si bomo še naprej prizadevali za čimprejšnjo financiranje projekta in upamo, da zaradi aktualne migrantske krize ne bo prišlo do sprememb v schengenskem sporazumu, ki bi lahko ta predel spet potisnile v stare čase,” pravi Floreninova. ALENKA OŽBOT

---