Splača se, tudi če je (pre)poceni

Je prav, da Italijanom prodajamo vodo po 25 centov na kubični meter, če ta uporabnike na naši strani stane 81 centov, je spet slišati pomisleke na Goriškem. Je, odgovarja direktor Vodovodov in kanalizacija Miran Lovrič, k temu nas zavezuje meddržavni sporazum. Če je ne bi, bi občani na naš strani plačevali celo višje položnice.

Vodo iz Mrzleka moramo po meddržavni pogodbi in določeni 
ceni prodajati v Gorico.  Foto: Leo Caharija
Vodo iz Mrzleka moramo po meddržavni pogodbi in določeni ceni prodajati v Gorico.  Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Pomisleki in pripombe, da podjetje Vodovodi in kanalizacija vodo iz vodarne Mrzlek prepoceni prodaja čez mejo v Gorico, vsake toliko časa pridejo na plan. Pred kratkim je na to opozoril novogoriški svetnik NSi Antona Hareja, ki ne more razumeti, kako to, da prihaja do ogromnih razlik v ceni vode na naši in italijanski strani. “Po Osimskem sporazumu smo italijanski Gorici dolžni zagotavljati vodo. Zaračunavamo pa jo zelo poceni, zgolj 25 centov na kubični meter, medtem ko jo občani plačujemo po 90 centov. Tudi v slovenski Istri, to je novo dejstvo, odkupujejo Rižanski vodovodi od Hrvatov vodo in jo plačujejo po 0,90 evra. Ta podatek napeljuje, da vodo dajemo čez mejo v Italijo zelo poceni oziroma pod ceno,” je prepričan Harej.

Čezmejna prodaja vode je velikokrat tudi v središču sporov in izsiljevanj. Ko se je mestna občina, na primer, odločila, da odplak ne bo čistilna v sosednjem Štandrežu, pač pa bo zgradila svojo napravo, je Irisaqua prekinil odjem vode za nekaj let. Vodovodi in kanalizacija zdaj sodelujejo v medregijskem projektu Drinkadria, v njegovem okviru pa naj bi med drugim oblikovali standardne pogodbe za čezmejno oskrbo z vodo, kjer bosta obe pogodbeni stranki zavarovani, kar je temelj za dolgoročno stabilno čezmejno oskrbo s pitno vodo. Poleg cene se bodo določila tudi merila izvajanja storitve oskrbe, pojasnjuje Lovrič.

Da moramo vodo z Mrzleka za potrebe 11.000 občanov Gorice prodajati Italijanom, je določeno v Osimskih sporazumih in kasneje ratificiranih pogodbah. Cena, ki se usklajuje in zajema le stroške proizvodnje, pa znaša trenutno 25 centrov. Harej je prepričan, da je sporazum zastarel, saj v skladu z njim “v bistvu podarjamo vodo v Italijo”.

“Leta 2007 je bila podpisana Pogodba o oskrbi Občine Gorica z vodo glede maksimalne količine odvzete vode tako, da odvzeta voda za Občino Gorica ne ogroža normalne oskrbe potrošnikov na slovenski strani,” pojasnjuje direktor Vodovodov in kanalizacije Miran Lovrič. Ceno vode pri nas pa določa predpisana metodologija. Na leto ViK v Gorico (podjetju Irisaqua) proda med 1,5 in 2 milijona kubičnih metrov vode, v njegovo blagajno pa se na ta račun steče do pol milijona evrov. Ker je to posebna storitev in ne spada v gospodarsko javno službo, tega pol milijona v podjetju porabijo za to, da se znižajo stroški omrežnine uporabnikom na slovenski strani.

Predlogi, da čez mejo ne bi prodajali več vode, vsaj ne po takšni ceni, se utegnejo kmalu uresničiti. V podjetju Irisaqua so namreč prepričani, da imajo v Gorici dovolj lastnih virov in vode z Mrzleka ne potrebujejo. po besedah podpredsednice Goriške pokrajine Mare Černic je o tem že obvestilo občino Gorica in italijansko zunanje ministrstvo. A to, da v sosednji Gorici ne bi več kupovali vode iz Mrzleka, pa čeprav po nizki ceni, bi bilo za nas prej slabo kot dobro. “Če bi se to zgodilo, bi se omrežnina pri nas povišala, posledično pa bi bili zneski na položnicah uporabnikov višji,” pojasnjuje Miran Lovrič.

MITJA MARUSSIG


Najbolj brano