Plaz obsega vsaj šest hektarjev

Podor, ki je zrušil del starega kamnitega zidu v zaselku Gorenje, med domačini poraja številna vprašanja in tudi negotovost pred tem, kaj lahko sledi. Zaselek približno 20 hiš se nahaja na plazovitem območju. Nad vasjo je še dobro viden star odlomni rob plazu, ki je po pripovedovanjih domačinov nastal pred pol stoletja. Da tla lezejo, kažejo tudi vse širše in nove razpoke na hišah.

Zadnji udor je porušil kamnit podporni zid.  Foto: Alenka Tratnik
Zadnji udor je porušil kamnit podporni zid.  Foto: Alenka Tratnik

GORENJE, LOKAVEC > Zaradi podora kamnitega podpornega zidu pred dobrima dvema tednoma je cesta skozi zaselek Gorenje še vedno zaprta. Občina je začasno ustavila gradnjo vodovoda in na območju zadnjega podora postavila pet vrtin, v kratkem naj bi zid tudi sanirala. Hkrati pa, kot pojasnjujejo na občini, iščejo tudi denar za dodatne raziskave na celotnem območju plazu.

Gorenje namreč stojijo na plazovitem območju, kamor sodi celotno južno pobočje od Rebrnic do Lijaka, zato udori niso novost. Na lezenje tal opozarjajo številne razpoke na cesti in poteh, v podpornih zidovih in na stanovanjskih hišah. Domačini so se tega privadili, a zadnje dogajanje jim vzbuja skrbi. “Najbolj nas skrbi, ker nam nihče nič ne pove. Pridejo in nekaj delajo, nihče nam nič ne pojasni,” je ob obisku potarnal eden od domačinov.

Občina je pred dobrim letom tu začela graditi vodovod, zato se med njimi porajajo vprašanja, ali niso s posegi spodbudili premikov. “Tu je zelo občutljiv teren. Plaz živi svoje življenje, nanj pa verjetno vplivajo tudi človeški posegi,” razmišlja domačin Ivan Kete, ki je kot fantič doživel podor tik ob domači hiši. Kot pravi, je bilo po tem dogodku nekaj desetletij mirno. Na domačiji, ki jo je sredi osemdesetih obnovil, pa se pojavljajo nove razpoke. “V zadnjih štirih, petih letih opažamo razpoke na fasadi, balkonu, v pločniku, podpornem zidu. Lahko da še sto let ne bo nič hujšega, ali pa tudi. Tega ne moremo vedeti,” dodaja.

Občina Ajdovščina je lani v vrhnjem delu zaselka postavila vrtino s klinometrom, ob zadnjem podoru pa so jih postavili še pet. Uradno poročilo z zadnjimi podatki bo v kratkem pripravljeno, pojasnjujejo na občini. Geolog Marko Kočevar, ki že več kot desetletje spremlja plazove na Ajdovskem, pojasnjuje, da je treba zadnji podor ločiti od celotnega plazu. Meni tudi, da podobnosti z Logom pod Mangrtom ni in v bližnji prihodnosti tu ne gre pričakovati večjih zdrsov. Opozarja pa, da bi morali za bolj zanesljive meritve in nabor ukrepov narediti vsaj pet vrtin in to za daljše časovno obdobje.

Po podatkih izrednega profesorja na naravoslovnotehniški fakulteti Timoteja Verbovška, ki je plaz obdelal v strokovnem poročilu za evropski projekt Risk, plaz obsega vsaj šest hektarjev površine. Strokovnjaki ocenjujejo, da je globok vsaj deset metrov, zanj pa so značilni počasni, a stalni premiki. Letno naj bi se premaknil za do 16 milimetrov. Lezenje povzroča pokanje in neenakomerno posedanje objektov.

Poveljnik ajdovske civilne zaščite Igor Benko pravi, da bi sanacija presegla okvire civilne zaščite in občine. “Pred desetimi leti je bil to prvi od petih večjih plazov v Sloveniji, ki bi jih morali začeti reševati. A ni bil uvrščen v nobenega od zakonov za odpravo posledic plazov večjega obsega. Občina je financirala vrtine, plaz smo spremljali tudi v okviru projekta Risk. Zdaj bi morali izdelati projektno nalogo. Ta bo verjetno pokazala, da bi bilo treba zgraditi večjo pilotno steno. To bi zahtevalo več milijonov evrov.”

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da imajo plaz v vasi Gorenje v občini Ajdovščina v svojih evidencah od aprila 2005. Kot dodajajo, je MOP tedaj naročilo in financiralo tudi inženirsko geološki ogled plazovitega območja. Ugotovili so, da je nad vasjo star izrazit odlomni rob plazu. “Po pripovedovanjih vaščanov se je to zgodilo leta 1964. V tistem času je po flišni podlagi splazel gruščnati pokrov, delno sprijet v brečo. Plazenje se je nato umirilo, zdaj pa se spet kažejo znaki premikanja. Verjetno nastopa pojav lezenja, saj objekti le počasi pokajo. Glede na ugotovljene razmere so se v zadnjih desetletjih na območju vasi Gorenje zamenjala vsa tri stanja gibanja, plazenje, mirovanje in lezenje,” pojasnjujejo na ministrstvu. In opozarjajo: “Neprimerni človeški posegi lahko dodatno povzročijo, da grušč preide iz stanja mirovanja v lezenje, ali, kar je bolj kritično, da lezenje preide v plazenje.”

Na vprašanje, zakaj plaz doslej ni bil uvrščen v noben seznam za odpravo posledic naravnih nesreč in kdo naj bi prevzel njegovo sanacijo, odgovarjajo, da občina od leta 2005 do danes MOP ni obvestila o premikih ali spremembah. “Plaz s strani Občine Ajdovščina tudi ni bil uvrščen v noben dogodek naravne nesreče, ki se je obravnavala skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Tako je za nadaljnje aktivnosti in za odpravo posledic plazu pristojna Občina Ajdovščina.”

ALENKA TRATNIK


Najbolj brano