Špalir za pisatelja in domoljuba Bevka

Po Bevkovih poteh so se v nedeljo zarana iz Hudajužne in Cerknega po treh ločenih poteh podale kolone pohodnikov proti Zakojci. Tu jih je čakala oživljena pisateljeva muzejska domačija. Na sklepnem slavju dvotedenskih Bevkovih dni so Bevka mnogi, na čelu s Tonetom Partljičem, osvetlili kot velikega človeka, v prvi vrsti pisatelja in domoljuba.

ZAKOJCA > >V pisateljevi rodni Zakojci so se iztekli dvotedenski spominski dnevi na Franceta Bevka (1890 - 1970). Na njih so z več dogodki vsestransko osvetlili njegovo raznovrstno delo, v 150 knjig zapisane besede pa skušali približati otrokom in jih vrniti med starejše.

Pogajalec za meje, pesnik in vse vmes

Zgibanko France Bevk in druga svetovna vojna z njegovim portretom iz vojnih dni, so člani društva Baška dediščina razdelili vsem udeležencem sklepnega spominskega dne. Vanjo so natisnili odlomke pisateljevih del iz vojnega časa in temu posvetili svoj peti pohod po Bevkovih poteh. Na poti so prebirali odlomke iz knjige Pot v svobodo.

Cveto Zgaga je odlomek o pariški mirovni konferenci, na kateri je Bevk sodeloval kot pogajalec o meji med Italijo in Slovenijo, prebral tudi na slavju. “Spoznal sem ga na prvi Prežihovi bralni znački leta 1961 v Ravnah. Tedaj so se Korošci zbrali na ulicah in ga sprejeli v špalirju,” pa je pisatelj Tone Partljič dal vedeti, kako zelo so ga cenili ljudje. Tudi on sam kot pisatelja, domoljuba, pesnika in človeka s komaj dojemljivo karizmo. “Njegove Poezije so veljale za avantgardne,” je povedal.

V branje je priporočil vsa Bevkova dela, še posebej toplo pa tudi delo enega od številnih Bevkovih otrok, pisatelja Vasje Ocvirka (1920 - 1985), ki ga z veliko ljubeznijo opisuje kot očeta in globokega človeka, čeprav je skozi življenje ustvaril vrsto družinskih gnezd.

Cerkljanska bo večno v knjigah

Domačini, tudi mladi kulturniki iz Cerknega, ki so spodbudili spominske dneve, so Bevku hvaležni, ker je Cerkljansko v knjigah in njihovih prevodih ohranil za večno. “Bevk je bil pisatelj Cerkljanske in Tolminske. Sloveniji in svetu je predstavil naše doline, grape, gore, sledi pastircev, pestrn ... vse do Indije Koromandije,” je dejala voditeljica, muzejska kustosinja Milojka Magajne. “Zapisano bo ostalo do konca dni: ob podobah naših krajev, tudi številna doživetja v njih,” je dodal vodja LTO Laufar Gašper Uršič.

Zakojčani, s katerimi je vedno ostal v pristnih odnosih, so zato s posebnim spoštovanjem oživili njegovo rojstno hišo - muzej po podobah iz njegovih otroških let. Podobno spoštljivo so se mu poklonili pohodniki, ki so v Zakojco prišli po cerkljanskih poteh, prvi po težavnejši iz Cerknega čez Porezen in drugi skozi pisatelju ljube cerkljanske vasi.

SAŠA DRAGOŠ

---