Šola za odrasle krepi samozavest

Osnovna šola je prva stopnica na poti do poklica in zaposlitve, a za številne tudi (pre)velika težava. Na ljudskih univerzah Ajdovščina in Nova Gorica so v pol stoletja do končane osnovne šole pomagali že več tisočim ljudem. Program je brezplačen, vsako leto ga uspešno zaključi nekaj deset oseb.

GORIŠKA > Po podatkih statističnega urada vpis v program Osnovna šola za odrasle v zadnjih desetih letih v Sloveniji upada. A med ljudmi je še kar nekaj odraslih, ki nimajo osnovne izobrazbe. Tudi na Ajdovskem in Goriškem. “Na Ljudski univerzi Ajdovščina jih spodbujamo k vpisu in vsako šolsko leto konča program osnovne šole od osem do dvanajst oseb. Tako pridobijo nova znanja, okrepijo samozavest, odprejo se jim možnosti za zaposlitev in nadaljevanje izobraževanja,” pravi koordinatorka izobraževanj na ajdovski ljudski univerzi Helena Furlan. Od šolskega leta 1961/62 je pri njih končalo šolanje okrog 3000 oseb od Ajdovščine do Tolmina. “Ugotavljamo, da so to mladi z učnimi ali vedenjskimi težavami, ki niso uspeli šolanja končati v rednem programu, tujci in odrasli, ki so leta in leta opravljali težja fizična oziroma slabše plačana dela. Zaradi razvoja v podjetju ali sprememb zakonodaje potrebujejo višjo izobrazbo. Za šolanje se odločijo, ker jih napotijo delodajalci ali jih prisilijo druge okoliščine. Ob vpisu povedo, da odločitev ni bila lahka. Največkrat jim je žal, ker niso prišli že prej,” pojasnjuje. Podobno ugotavljajo v Novi Gorici, kjer tudi uspešno izvajajo program šole od 6. do 9. razreda devetletke. Udeleženci lahko v enem šolskem letu končajo dva razreda, z dodatnim vodenim samostojnim učenjem tudi več. Program je brezplačen, saj ga sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Vpis je mogoč vse šolsko leto.

Izkušnje kažejo, da dobijo odrasli po zaključku programa novo motivacijo in se pogosto odločijo za pridobitev katere od nacionalnih poklicnih kvalifikacij ali pa se vpišejo v poklicne ali srednješolske programe. “Ugotovijo namreč, da so izobraževanja za odrasle prilagojena njihovim potrebam in upoštevajo znanja, izkušnje, ki so si jih v življenju pridobili na različne načine. Pogosto se niti ne zavedajo, kaj vse so se v življenju že naučili od bližnjih oseb, s prostovoljnim delom, z aktivnostmi v društvih ali drugače. Ko ta znanja in spretnosti ozavestijo in jih na ljudski univerzi zabeležimo na papirju, se pravzaprav pogledajo v zrcalo,” še dodaja Furlanova. AT

---