So izpusti iz livarne neškodljivi?

Izpusti iz Livarne Gorica so v minulih dneh, ko je bil v zraku na severu Gorice pogosto izrazit vonj po kovinah, spet postali predmet javne razprave pri sosedih. Med drugim je združenje Legambiente opozorilo, da pričakujejo izide analize onesnaženosti zraka na severu mesta, skupno delo furlanske okoljske agencije Arpa in slovenske Arso. Ljudje bi radi vedeli, ali je oster vonj škodljiv. Arso obljublja celovito čezmejno oceno kakovosti zraka, ki pa bo upoštevala vse onesnaževalce, ne le livarne.

GORICA, SOLKAN > Na severu Gorice je bilo mogoče v minulih tednih v zraku pogosto zaznati oster vonj po kovinah. Občasno so ga zračni tokovi nesli na območje ob novogoriški železniški postaji, po Solkanu in drugam na tej strani meje z Italijo, medtem ko se je na severu Gorice dnevno ponavljal. “Da, ljudje nas od časa do časa opozorijo na ta pojav. So mi pa predstavniki te četrti mesta tudi razlagali, da so vonjave kljub vsemu manj izrazite kot nekdaj,” pravi Francesco del Sordi, odbornik za okolje Občine Gorica, vpete v pravzaprav (še) eno od neminljivih okoljskih zgodb.

Radi bi “šli globlje”

Gre za to, da se ostri vonj pojavlja že leta in ga povezujejo z izpusti v zrak iz Livarne Gorica, ki stoji tik ob državni meji, na robu Solkana in Gorice. Marsikdo namreč ne dvomi, da tako značilen vonj na tako omejenem območju ne bi prihajal od tam, saj blizu podobnih tovarn ni. A čeravno v livarni ne tajijo, da pri proizvodnji nastajajo vonjave, so bili s prebivalci severa Gorice tudi že na bojni nogi zaradi vprašanja, ki pri tem najbolj buri duhove.

Mar je izraziti vonj, ki delu Goričanov preprečuje zračiti domove ravno v poletnih večerih, res neškodljiv? “Da naše emisije ne vplivajo na zdravje ljudi, je dokazala mednarodna študija italijansko-slovenske komisije,” je za Primorske novice zatrdila direktorica livarne Simona Stegne Ceraj. A del Goričanov si želi več dokazov, in prav o tem so pred dnevi spregovorili v goriški enoti zveze Legambiente.

Na spletišču Občine Gorica je aktiven pop-up, namenjen opozarjanju na vonj po kovinah. Odpre se takoj ob dostopu na to spletišče in komurkoli omogoča, da opozori, kdaj in kje je zaznal značilni vonj.

Kaj bodo sploh analizirali?

“Čeprav je bila že leta 2012 napovedana analiza vplivov livarne na okolje, ki da jo bosta skupaj izvedli agenciji Arpa in Arso, se o tem še vedno nič ne ve,” je opozorila organizacija. Po poročanju nekaterih medijev prizadeti pričakujejo zlasti jasna pojasnila o sestavi in potencialni nevarnosti vonja po kovinah. “Občino Gorica, Arpo in zdravstveno podjetje smo zato vprašali, zakaj še niso bili predstavljeni izidi tega monitoringa,” so poudarili v Legambiente. Del Sordi odgovarja, da pravzaprav tudi sam pričakuje enako. Kot pravi, sta se okoljski agenciji dogovarjali o skupnih raziskavah, a ni mu znano, kaj je novega. Zato pa je deželna odbornica za okolja Sara Vito pred dnevi napovedala, da bodo izsledke analize kakovosti zraka v obeh Goricah, ki bo zajemala vplive livarne, kmalu obelodanili.

V Arsu so še natančnejši: “Prvi osnutek analize stanja in primerjave podatkov na obeh straneh meje je v pripravi. Računamo, da bomo prvo skupno informacijo javnosti ponudili jeseni.” Ni pa nujno, da bodo odgovorili prizadetim Goričanom. Kajti v Arsu razlagajo, da pripravljalo “celovito čezmejno oceno kakovosti zraka na podlagi obstoječih meritev in študij.” In v isti sapi dodajajo, da “livarna ni edini industrijski onesnaževalec na Goriškem in je treba prepoznati še druge pomembne vire onesnaženja zraka na obeh straneh meje.”

In vse tiho je bilo ...

Medtem je na slovenski strani zatišje. V mestni upravi, ki sicer ni pristojna za nadzor izpustov iz tovarn, a se ljudje vendarle obračajo nanjo, so po besedah vodje kabineta župana Andreja Markočiča nazadnje dobili prijavo zaradi vonjav sredi junija. Prijavitelja so napotili na inšpekcijo, a so se hkrati šli prepričat, kaj v zrak spušča livarna. Nič niso zaznali, v podjetju pa so po besedah Markočiča pojasnili, da so tisti dan izvajali postopek, ki lahko bolj sprošča vonjave.

“Takrat smo tudi izvedeli, da je Livarna Gorica pridobila ekološki ISO standard,” je še dejal Markočič. In kot je dodal, vse od decembra leta 2013 od KS Solkan ne dobivajo pripomb nad metalurško družbo, pa tudi inšpekcija naj jih ne bi prejemala.

Prislužili so si okoljski standard

Vodstvo livarne smo vprašali, čemu pripisuje spet pogostejši vonj po kovinah v Gorici, ali zaradi tega prejema pritožbe in ali oster vonj, če prihaja iz livarne, res povzročajo zgolj plini, ne pa tudi, denimo, delci? Po pojasnilih Stegne Cerajeve v zadnjih letih pripomb javnosti skoraj ni in se pojavijo pretežno poleti ali ob spremembah zračnega tlaka. Zanjo to dokazuje, da so ljudje uvideli, kako je podjetje skrbno do okolja. Na preostali vprašanji pa ni odgovorila.

Ponovila je, da livarno redno nadzirajo okoljske ustanove, da so vse meritve emisij in vsi obiski inšpekcije doslej potrdili spoštovanje zakonskih zahtev, da so izpusti iz tovarne neškodljivi. In še: “S ponosom lahko povemo, da smo aprila pridobili certifikat za vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001. To je še eden izmed dokazov, da okolju in ljudem v okolici namenjamo posebno pozornost.”

Vplive na okolje ves čas zmanjšujejo z izboljšavami proizvodnje in opreme ter z rednim vzdrževanjem, je dodala Cerajeva, ne morejo pa jih povsem odpraviti. Poudarila je še, da ulivajo izključno sivo litino, in pripomnila, da bi si ekološko industrijo ter nadzor nad tem želela tudi v Italiji.

AMBROŽ SARDOČ

---