Smeti zaposlujejo tudi sodnike

“Dejstvo je, da na poslovanje podjetja vplivajo nerešene zadeve iz preteklih let v odnosu do mestne občine. Vendar verjamemo, da bomo s korektnim in odprtim odnosom z obeh strani odstranili tudi to oviro,” je spravljiv Darko Ličen, novi direktor Komunale Nova Gorica, podjetja, ki se zaradi zapletov z odvozom smeti pravda z novogoriško občino. A za zdaj nobena pravda (še) ni prekinjena.

Spor med novogoriško Komunalo, ki je v večinski zasebni 
lasti, in Mestno občino Nova Gorica, bo še naporen in dolg. Foto: Leo Caharija
Spor med novogoriško Komunalo, ki je v večinski zasebni lasti, in Mestno občino Nova Gorica, bo še naporen in dolg. Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Spomnimo, da Komunala, ki v šestih občinah ožje Goriške opravlja službo ravnanja z odpadki, upravlja precej okrnjeni center v Stari Gori. Tam je bila namreč dolgo deponija mešanih odpadkov, a ker okoljevarstvenega dovoljenja nima in novo zanjo ni bilo pridobljeno, od aprila leta 2013 nanjo ni več dovoljeno nič odlagati.

Mešane smeti z Goriškega zato od tiste jeseni romajo drugam in jih Komunala le zbira ter jih v Stari Gori pretovarja. A nerešeni problemi, neplačani računi in še kaj so pripeljali do tega, da je podjetje lani spomladi Mestni občini Nova Gorica naenkrat vrnilo neuporabno odlagališče, ki ga ima od nje v najemu. Kmalu ga je sicer moralo vzeti nazaj v vzdrževanje, to nalogo opravlja še danes. Hkrati pa sta se strani začeli pravdati.

Eni in drugi terjajo po nekaj sto tisoč evrov

Več kot leto dni kasneje ni dosti drugače. Ljudje tega resda ne občutijo, ne na položnicah ne v kakovosti storitve, saj Komunala vse smetnjake redno prazni. V ozadju pa se odvijajo sodni postopki, od katerih ni bil noben zaključen niti na prvi stopnji, so pojasnili v mestni upravi.

“V veliki meri izhajajo iz uporabe in vzdrževanja deponije v Stari Gori, na kateri se odpadki ne odlagajo, ter povišanih stroškov zaradi odvažanja odpadkov drugam,”je novi direktor Komunale Darko Ličen pojasnil, zakaj tožijo novogoriško občino. Ni postregel s številkami, zato pa so v mestni upravi pojasnili, da družba od občine s tremi tožbami terja skupaj 832.000 evrov. Gre za stroške za odvoz, odlaganje in obdelavo mešanih smeti drugod po Sloveniji, ki trenutno končajo v Tržiču.

Po drugi strani občina z dvema tožbama in eno izvršbo od podjetja zahteva 650.000 evrov zaradi plačane najemnine za infrastrukturo. Vložila je ustavno pritožbo zoper sklep višjega sodišča o tem, ali bi Komunala morala vzdrževati neuporabno odlagališče v Stari Gori, in sprožila gospodarski spor za ugotovitev neveljavnosti lanskega odstopa Komunale od pogodbe o najemu deponije in vrednosti možnih posledic.

S še enim gospodarskim sporom pa mestna občina zahteva ničnost sklepa skupščine podjetja iz leta 2013, po katerem je med lastnike (torej tudi občino) razdelilo 1,1 milijona evrov, ki bi jih med drugim moralo nameniti rezervacijam za zapiraje deponije.

Tudi po propadu projekta regijskega centra za odpadke v Stari Gori še niso rešene vse težave, predvsem pa niso urejena razmerja z vpletenimi izvajalci del, ki so izgubili posel in hočejo kaj v zameno. “Pogajanja še trajajo, v pogovore so vključene tudi vse ostale občine, podpisnice pogodbe o projektu,” so pojasnili v novogoriški mestni upravi. Na vprašanje, ali mestna občina od sosednjih petih zahteva sorazmerni delež denarja za dodatne stroške z donedavnim odlagališčem ožje Goriške, ki jih je krila sama, pa so v upravi odvrnili, da se z občinami pogovarjajo o vseh odprtih vprašanjih, tudi o obveznostih: “A pogovori niso zaključeni.”

Kdaj zapiranje?

To zapiranje, ki ni enostavno in poceni, saj zakonodaja zahteva, da se vsako odlagališče komunalnih odpadkov po zaprtju vzdržuje in nadzira še 30 let, je pravzaprav tudi ena od stvari, zaradi katerih sta se sprli vodstvi Komunale in mestne občine. Hkrati pa je možen naslednji večji problem v tej zgodbi. Komunala je lani (naposled) zaprosila za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, v agenciji za okolje so povedali, da vlogo obravnavajo, kot pravi Ličen, pa dovoljenja še niso izdali. “Komunala kljub vsemu izvaja vsa potrebna vzdrževalna dela in vse zakonsko predpisane monitoringe na deponiji,” je dodal.

Vendar ta dokument po veljavnih predpisih ne more biti izdan, če ni finančnega jamstva za zapiranje, in kot je znano, ti zneski niso majhni. Kdo naj to zagotovi oziroma plača zapiranje, je bilo vprašanje, ki se je postavljajo v sporu. Mestni upravi smo ga postavili ponovno. Odgovorili so le: “Komunala mora kot upravljalec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.”

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano