Slovenija ima tudi smrdljive zaklade

Ko nas v naravi presneti vonj po gnilih jajcih, ni nujno, da je v bližini nelegalno odlagališče odpadnih vod. Lahko da gre za žvepleni izvir. V Sloveniji sta samo dva; eden do njih je tudi na Primorskem, v Gornji Trebuši. Zavod za varstvo narave ga je pred dnevi podrobneje predstavil v Tolminskem muzeju.

TOLMIN > “Slovenija je za raziskovalce in vedoželjne ljudi pravi zaklad. Eden od njih je ne preveč dišeč, pa zato toliko bolj poseben. Žveplenica.” Žveplenico, žvepleni izvir v Gorenji Trebuši, sta predstavila strokovnjaka Mojca Zega iz zavoda za varstvo narave in Janez Mulec iz Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU.

Zakaj žvepleni izvir smrdi po gnilih jajcih? Podzemna voda žveplenega izvira vsebuje vodikov sulfid, ki je v vodi slabo topen in zato v stiku z zrakom, ko pride izvirska voda na površino, iz nje hitro uhaja. Na žveplene izvire običajno naletimo na vulkansko aktivnih območjih, kjer na plano prihajajo termalne, mineralne in termomineralne vode. V karbonatnih sedimentnih kamninah, kakršne prekrivajo večino Slovenije, pa so takšni pojavi bolj redki.

Naravni spomenik od leta 1990

Žveplenica v Gorenji Trebuši je bila v 80. letih prejšnjega stoletja v nevarnosti, da bi za vedno izginila. Takrat so namreč na območju doline Trebušice načrtovali gradnjo hidroelektrarne. Tako bi hidroelektrarna Trebuša z zbiralnim jezerom poplavila celotno dolino Trebušice in izničila tudi ta izjemen naravni pojav. Načrti za gradnjo hidroelektrarne Trebuša so bili po nekaj letih opuščeni, Žveplenica pa je od leta 1990 razglašena za naravni spomenik.

V zadnjih letih so na Žveplenici opravili številne raziskave, od geoloških, hidrogeokemičnih, izotopskih, do mikrobioloških. Geološka zgradba območja je pokazala, da se v globinah podzemna voda Žveplenice bogati z raztopljenimi žveplenimi mineralnimi snovmi na tektonskem stiku med različnimi kamninami. Kasneje se ob enem od prelomov dvigne na površino, kjer prihaja na dan v žveplenem izviru.

Voda je bistra in čista

Kemijsko je voda bistra in čista, praktično enaka vodi drugih bližnjih izvirov - od teh se razlikuje le po vsebnosti vodikovega sulfida in velikem pomanjkanju raztopljenega kisika.

Zanimivo je, da je Žveplenica, kljub ekstremnim pogojem (prisotnost žvepla, pomanjkanje kisika), pravi raj za mikroorganizme in tudi višje razvite organizme, kot so raki, polži in žuželke. Zaradi tako velikega števila različnih organizmov in nekaterih očitnih, še nepojasnjenih odstopanj v različnih meritvah, strokovnjaki sklepajo, da tik pred izvirom prihaja do mešanja podzemne vode s površinsko meteorno vodo, ki omogoča izjemno biotsko raznovrsten ekosistem. NR

---