Slabo dogovarjanje uničilo ikre soške postrvi
Goriška
27. 05. 2015, 14.59
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 06.20
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen si se je med obiskom severne Primorske ogledala tudi prizorišče interventnega utrjevanja brega Soče pri vasi Ladra v kobariški občini, kjer je jeseni prišlo do nepotrebnega uničenja iker avtohtone soške postrvi. Zunanji minister Karl Erjavec je skupaj s sodelavci posoškim gospodarstvenikom pojasnjeval, kako naj čim bolj izkoristijo možnosti, ki jih ponuja gospodarska diplomacija.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen (ob njej je
strokovnjak za repopulacijo Soče in pritokov Dušan Jesenšek) si je med obiskom severne Primorske ogledala tudi
prizorišče interventnega utrjevanja brega Soče pri vasi Ladra
v kobariški občini, kjer je jeseni prišlo do nepotrebnega
uničenja iker avtohtone soške postrvi. Foto: Neva Blazetič
LADRA
> Ministrica Irena Majcen je vsem, ki tako ali drugače posegajo v zavarovano Sočo, položila na srce, naj v izogib podobnim težavam kar se da tesno sodelujejo. “Kot sem izvedela, je zdaj komunikacija boljša in tudi na zavodu za varstvo narave ugotavljajo, da je utrditev brežine ustrezna. Šele po visokih vodah pa se bo dejansko pokazalo, kako je sanacija uspela. Upamo, da bodo na tem območju avtohtone ribe jeseni spet ustvarile drstne jame s tisoči iker,” se nadeja skupaj z strokovnjakom za repopulacijo Soče in pritokov Dušanom Jesenškom, ki jo je povabil na ogled ribogojnice za vzrejo avtohtonih rib za vlaganje v reke in za konzum, ki bo v kratkem začela delovati. Gradi jo družba Faronika v lasti Ribiške družine Tolmin.
Vodstvo občine Kobarid je ministrici predstavilo več načrtov ob meji, med katere spada tudi park Nadiža. Opozorili so na stroge zahteve pri prečiščevanju voda. Majcnova pa obljublja, da bo v prihodnje na voljo denar za popotresno obnovo, ki naj bi jo končali v dveh do treh letih.
Karl Erjavec z obiskom obrtne zbornice Tolmin, kjer se je zbralo mnogo gospodarstvenikov, nadaljuje s podobnimi obiski po Sloveniji, s katerimi podjetnike seznanjajo, kakšno pomoč jim pri prodoru na tuje trge lahko ponudi gospodarska diplomacija. “Res sem žalosten, ko vidim, da gospodarstveniki premalo izkoriščajo te možnosti. Krivda je tudi v zapleteni birokraciji in morda v samozadostnosti gospodarstva. Podjetnikom poskušamo utirati poti tudi v države srednje Azije, Južne Amerike, Južne Koreje... Možnosti so in upam, da jih bomo bolje izkoristili.”
NEVA BLAZETIČ