Šiškarica ogroža slovenske kostanje

Kmetijsko gozdarski zavod iz Nove Gorice nestrpno čaka na odgovor Arsa glede osice, ki bi lahko rešila kostanje pred šiškarico. Prvič jim vnosa osice niso dovolili, konec decembra pa so na Arso poslali dopolnjeno vlogo s spremenjenima lokacijama. Pogoj je namreč bil, da se lokaciji nahajata izven območja Nature 2000. Ali bodo premagali nezaupanje Arsa za zdaj še ni jasno, vsekakor pa napadeni kostanji ne morejo več dolgo čakati.

NOVA GORICA > Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica je junija 2013 oddal vlogo za uvoz osice (torymus sinensis), a z Agencije za okolje (Arso) niso dobili soglasja, saj je republiški zavod za varstvo narave podal negativno mnenje. Zdaj torej v Novi Gorici ponovno pričakujejo odgovor, da bodo lahko ukrepali. Mnenja v stroki so razdeljena, saj vnos osice spremljajo tudi tveganja.

Osica na pomoč

Kostanjeva šiškarica je žuželka, ki povzroča škodo kostanju, zlasti gojenim vrstam. Šiškarico učinkovito lahko zatre le osica. Škodljivec je po vsej verjetnosti v Evropo prišel s Kitajske, v Slovenijo pa leta 2004 iz Francije, s pošiljko sadik pravega kostanja, ocenjuje Gabrijel Seljak, vodja oddelka za varstvo rastlin iz novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda.

“V primeru pravočasnega pozitivnega odgovora bi lahko vnos osice izvedli še v letošnjem letu. Odgovor pričakujemo do konca februarja. Osico bi tako vnesli na šest območij v Sloveniji, od tega sta dve na Primorskem,” pravi Seljak.

Čebelarji so hkrati jezni in zgroženi, da se stvari premikajo počasi. Zavedajo se, da druge rešitve kot vnos parazitske osice ni. Ljubiteljski čebelar Anton Peršič, ki si prizadeva tudi za obnovitev kostanjevih nasadov, pravi, da si drevesa lahko opomorejo šele pet do sedem let po vnosu, saj se mora osica razmnožiti, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje. “Napadeni so vsi kostanji, tudi gozdni; lani ni bilo kostanja brez šišk.” Dodal je, da so posebej ogrožena stara drevesa, ki imajo manj možnosti, da si opomorejo, saj niso več tako močna. Kostanjeve paše tudi ni več, zato tudi medu ne.

Mnenja se krešejo

Seljak pravi, da so mnogi strokovnjaki naklonjeni vnosu. Katarina Kos z ljubljanske biotehniške fakultete je povedala, da v Italiji, kjer so osico uvozili že leta 2005, niso ugotovili negativnih vplivov na okolje. Prav tako so osico vnesli na Madžarskem in na Hrvaškem. “Imamo možnost, da osice ne vnesemo in jo dobimo po naravni poti v nekaj letih, lahko pa to storimo umetno in naravne procese pospešimo za pet ali šest let,”pravi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.

Če ne bo ukrepov, bo škoda velika

Ko je šiškarica še zelo omejena, jo zatirajo tako, da sproti uničujejo in odstranjujejo okužene dele rastlin. Ko se škodljivec že ustali in ga ni več mogoče obvladovati, je edini učinkovit način zatiranja vnos naravnega sovražnika, opozarjajo čebelarji.

Kostanjeva paša predstavlja približno tretjino pridelave medu. Kostanjeva drevesa pa so pomembna tudi za lesno industrijo, kulinariko, turizem in ne nazadnje za ohranjanje kulturne dediščine, je pojasnil Jure Justinek iz Čebelarske zveze Slovenije (ČŽS). PE, STA

---