Sella Nevea težko čaka Kanin

Zapiranje ceste prek Predela v zimskem času in aktualni kamniti plaz povzročajo težave na slovenski in italijanski strani. V Selli Nevei zelo občutijo zaprtje našega kaninskega smučišča, zato upajo, da bodo Bovčani uspešno nadaljevali s projektom ponovnega zagona in posodobitve.

Na italijanski strani so veliko denarja vložili v povezovalno 
nihalko, zato upajo, da bo slovensko  kaninsko smučišče čim 
prej zaživelo. Foto: Neva Blazetič
Na italijanski strani so veliko denarja vložili v povezovalno nihalko, zato upajo, da bo slovensko kaninsko smučišče čim prej zaživelo. Foto: Neva Blazetič

KOBARID > “Na obeh straneh meje zaznavamo negativne posledice zaprte ceste prek Predela in še hujše posledice dve leti zaprtega kaninskega smučišča,“ so na nedavnem srečanju ugotavljali župan Občine Kluže Fabrizio Fuccara, svetnik v regionalnem svetu dežele Furlanije Julijske krajine Christian Shaurli ter bovški župan Valter Mlekuž in njegov kobariški kolega Robert Kavčič.

Predel zaprt v obe smeri: v Italijo in v Slovenijo

Na pobudo Fuccare so se pred dnevi srečali v Kobaridu, kjer je Shaurli obljubil, da bo vzpostavil stik z italijanskim cestnim podjetjem ANAS s ciljem, da bi kar se da hitro zagotovili prevoznost pomembne cestne žile, po kateri prihajajo smučarski gostje iz Posočja v smučarska centra Sella Nevea in Trbiž in ki je v obratni smeri najkrajša pot za prihod Avstrijcev, Nemcev, skratka turistov iz osrednje Evrope v Posočje.

Kot je znano, je Predel zaprt od 26. marca. Obljubljajo, da naj bi skalni podor in brežino sanirali do konca aprila.

“Prizadevamo si, da bi vse obmejne ceste prešle iz državnega v regionalno upravljanje. Težave, ki so nastale zaradi trenutne neprevoznosti ceste, so namreč recipročne in omejujejo možnosti razvoja na obeh straneh Predela,” je še dodal Shaurli.

Na italijanski strani prelaza Predel so včeraj odstranili vse skale na cesti, brežino so očistili, podporni zid sanirajo. Cesta je čista in nepoškodovana. Delavci ANAS-a postavljajo še zaščitno ograjo na spodnji strani cestišča, v naslednjih dneh pa naj bi postavili zaščitno mrežo nad cesto. Urejajo še brežino nižje od tokratnega podora.
“Pričakujem, da bo cesta res kmalu spet prevozna, saj bi v nasprotnem primeru zaporo lahko razumeli kot birokratsko in ne kot fizično. Postaviti morajo še zaščitne mreže, vendar iz izkušenj ob nekaterih podobnih primerih pri nas vemo, da to ne bi smelo trajati več kot nekaj dni,” je po ogledu povedal župan Občine Bovec Valter Mlekuž. Pohvalil je hitro delo podjetja ANAS. NB

Kanin zanimiv le s povezanima smučiščema

Župan Fuccara je zelo zaskrbljen zaradi nedelovanja smučišča Kanin na slovenski strani: “Po vzpostavitvi povezave smučišč sta se tudi Na Žlebeh oziroma v centru Sella Nevea obisk turistov in število nočitev začela bliskovito večati, prihajali so investitorji, postajali smo uspešna zgodba v demografsko že skoraj izpraznjenem območju.” Ob povezavi so na slovenskem in italijanskem kaninskem smučišču našteli 90.000 smučarskih gostov.

Na italijanski strani so še kako zainteresirani, da Sella Nevea uspešno deluje. Dežela Furlanija Julijska krajina je za obnovo žičniških sistemov in povezovalno žičnico s slovenskim smučiščem namenila 35 milijonov evrov, zdaj pa načrtujejo še postavitev sedežnice na pobočju Montaža.

Župana Fuccaro in svetnika Shaurlija je zato zelo zanimalo, kako kaže s smučiščem Kanin na slovenski strani. “Od tega bodo odvisni tudi nadaljnji koraki na italijanski strani Kanina. Brez delujočega slovenskega smučišča Kanin bi bilo namreč tudi vztrajanje s smučiščem Sella Nevea na italijanski strani nesmiselno, “ sta povedala.

Upanje za naslednjo perspektivo

Mlekuž je predstavil zadnje novosti v zvezi z oživitvijo smučišča Kanin in prenosom lastništva krožnokabinske žičnice na Občino Bovec: “Delamo na tem, da bo smučišče Kanin zaživelo že v prihodnji zimski sezoni.”

Pogovarjali so se tudi o čezmejnem sodelovanju na drugih ravneh, tako na lokalni kot tudi na regionalni ravni. “Čim prej moramo imenovati skupine za snovanje prioritetnih čezmejnih projektov ter ustanoviti skupno tehnično operativno telo, ki bo sposobno na obeh straneh pripeljati ideje do projektov, s katerimi bi lahko v novi finančni perspektivi kandidirali za denar EU,” so soglašali sogovorniki. Med možnimi skupnimi projekti so zgodovinski turizem in spomin na prvo svetovno vojno, čezmejno sodelovanje osnovnih šol, povezovanje kolesarskih poti, Alpe Adria trail, Kugyjeva gorniška pot in razvijanje informacijskih centrov tudi na italijanski strani.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano