Še za praznik jih bo komaj dovolj

“Nismo panični, ampak slika na terenu je žalostna. Gnijejo že zelene breskve, ali je to zaradi muhe ali dežja, niti ni več pomembno. Če bo še nekaj dni dež, ne bo več kaj pobrati. Katastrofa pa bo, če bo taka situacija tudi v vinogradih,” je nad letošnjo letino zaskrbljen direktor vipavske kmetijske zadruge Boris Bajc.

VIPAVSKA DOLINA > Kar nenavadno se sliši, da je v teh dneh v Vipavski dolini že kar težko najti breskve, a to je dejstvo. Ob cesti ostaja le še nekaj pridelovalcev, ki vsak dan v svojih sadovnjakih z mukotrpnim in dolgotrajnim delom uspejo najti vsaj kakšen kilogram za trg primernega sadja.

Za tiste potrošnike, ki so vajeni pri vipavskih kmetih kupovati breskve za vlaganje ali kuhanje marmelade, se torej čas izteka - na trgu so zadnji kilogrami sadja.

Sezona se letos zaključuje rekordno hitro predvsem zaradi zgodnje in tople pomladi. Zorenje namreč ni toliko odvisno od vremena v poletnih mesecih, ampak predvsem od tega, kdaj se cikel začne, torej kdaj breskve vzcvetijo. Obiranje so še pospešile težave z mušico suzuki ter nasploh z gnitjem in plesnijo. Marsikateri lastnik sadovnjaka se je zato odločil, da z dreves pobere vse sadeže in jih odpelje na Fructal. Izbiranje tistih nekaj odstotkov pridelka, ki je primeren za trg, je namreč v takih razmerah naporno, dolgotrajno delo, ki ga razlika v prodajni ceni ne upraviči.

Turistično društvo Prvačina kljub temu, da se težave sadjarstva v dolini kar vrstijo, vztraja s tradicionalnim Praznikom breskev, ki ga bodo to nedeljo priredili že štirinajstič zapovrstjo. Novost letošnjega praznika, pojasnjujejo v društvu, je, da se vrača v središče vasi in se odreka prireditvenemu prostoru v korist bolj razgibanemu in pristnemu vaškemu vzdušju bližjega prizorišča. Skrb, da na prizorišču ne bo moč zagotoviti kakovostne in pestre ponudbe zrelega sadja, je velika. “A proti naravi nič ne moremo,” pravi predsednik društva Tomaž Pavlica. Zagotovo pa bodo obiskovalci lahko poskusili mnoge dobrote, ki jih pridne roke naredijo iz breskev in druge kulinarične posebnosti, značilne za spodnjo Vipavsko dolino. Na razstavah bodo na ogled sorte breskev, pecivo domačega društva žena in umetniški izdelki. Nastopilo bo več plesnih in glasbenih skupin, večer bodo zaokrožili Kalamari in Slavko Ivančič.

Vsak dan slabše

Direktor vipavske kmetijske zadruge Boris Bajc je realen. “Žalostno. Če bi v tem tednu imeli nekaj dni lepega vremena, bi še lahko kaj rešili, tako pa se bojimo, da ne bo več kaj pobrati. Vsak dan je slabše, tako hitro dozorevajo in propadajo sadeži. Doslej smo uspeli odkupiti 250 ton, smo nekako na polovici odkupa, o končni količini lahko samo ugibamo. Vsekakor ne bo običajna letina. Že od cvetenja naprej ni kazalo dobro in zdaj lahko rečemo, da rešujemo, kar se da rešiti. Plodova mušica, dež in vlaga so idealna kombinacija za razvoj in širjenje glivičnih okužb. Če bomo prišli do načrtovanih 700 ton, bomo lahko zelo zadovoljni. V Fructal zdaj vozijo breskve tudi pridelovalci, ki bi jih v normalnih razmerah prodali na trgu.”

Odkup sicer v teh dneh poteka po razporedu, pet dni v tednu, po prvotnih načrtih bi ga zaključili v naslednjih desetih dneh. “Bomo videli, kakšno bo vreme,” pravi Bajc in dodaja, da je marsikateri član zadruge že potegnil črto pod letošnjo letino breskev.

Čeprav je plodova muha napadla zlasti nasade v spodnjem delu doline, imajo velike težave tudi pridelovalci v zgornjem delu. Sadjar in upokojeni strokovnjak novogoriškega kmetijsko gozdarskega zavoda Ivan Kodrič z Brij pravi: “Letos ni nobene razlike, težave se kar dopolnjujejo. Slabo vreme, mušica, gniloba. Zdaj ne moremo več veliko narediti. Tudi ko bo dovoljena uporaba insekticidov proti plodovi mušici, bo za breskve prepozno. Sadjarji pa bodo imeli dodatno delo, saj bo treba skrbno počistiti nasade, zmulčiti podrast, uničiti odpadle gnile sadeže in obrezati obolel les.”

V družbi Polavi, kjer odkupujejo sadje in zelenjavo goriških pridelovalcev in vse prodajo na domačih tleh, so letos zavrnili ogromne količine breskev. “Če bi bila letina dobra, bi od lokalnih kmetov odkupili od 200 do 300 ton breskev, tako pa smo jih precej manj. Za prodajo na debelo jih je bilo bistveno premalo,” pravi direktor podjetja Erik Kovic. Sadje namreč prodajajo tudi v velike sisteme po Sloveniji in iz trgovskih centrov so jim veliko letošnjih breskev vrnili zaradi gnitja. AO

Skrbi tudi vinogradnike

V vodstvu zadruge so zaskrbljeni tudi za letošnji pridelek grozdja. “Če se bo situacija ponovila tudi v vinogradih, bomo govorili o katastrofi. Tudi v ekonomskem smislu, saj je večina kmetij primarno usmerjenih v vinogradništvo. Vinogradniki hitijo s košnjo in redčenjem zelenja. Če se bo nadaljevalo slabo vreme, se gnilobi ob vseh ukrepih verjetno ne bomo mogli izogniti. To bomo videli že v tednu ali dveh,” opozarja Bajc.

Tudi Dušan Benčina iz Lož, ki obdeluje deset hektarov vinogradov, je zaskrbljen. “Doslej je dobro kazalo, grozdje je bilo lepo, zdravo, jagode so bile napete, zdrave. Malo bolj pozorni smo bili na oidij. Zdaj pa že opažamo gnitje in gnile grozde. Če se bo vreme kmalu izboljšalo, bomo kljub vsemu lahko govorili o dobri letini. Če bo še teden dni dež, bo lahko katastrofa.”ALENKA TRATNIK

---