S tovarno je šla v begunstvo večina Mirencev
Goriška
28. 01. 2016, 06.00
, posodobljeno: 02. 11. 2017, 07.32
Maja leta 1915 se je večina prebivalcev Mirna zaradi vojne izselila v Nazarje v Zgornji Savinjski dolini, kamor so za štiri leta preselili celotno domačo čevljarsko tovarno s stroji in materialom. Ob stoletnici prve svetovne vojne pripravljajo razstavo o Čevljarski zadrugi Miren ter življenju domačinov v begunstvu.
MIREN
> Čevljarska zadruga Miren je bila ustanovljena leta 1908, združila pa je 18 čevljarskih mojstrov s približno 90 pomočniki. Ko je maja leta 1915 vstopila v vojno Italija, se je morala zaradi bližine fronte preseliti.
Stroje, orodje, surovine ter izdelke in polizdelke so odpeljali v Nazarje na Štajersko. Zadruga je organizirala tudi preselitev članov in delavcev z njihovimi družinami vred, skupno več kot 1200 ljudi iz Mirna in Orehovelj.
“Že pred leti sem dal pobudo, da bi se povezali oziroma pobratili z občino Nazarje. Padla je tudi ideja, da bi naredili razstavo zapisov, fotografij, predmetov o čevljarski zadrugi ter o begunstvu prebivalcev Mirna in Orehovelj,” razlaga Robert Petejan iz Čevljarskega društva Miren, ki skupaj s Kulturnim društvom Stanko Vuk, krajevno skupnostjo in občino razvija idejo o razstavi. Kot pravi predsednik sveta KS Miren Matjaž Mozetič, imajo ljudje doma precej gradiva, da bi ga lažje predstavili, pa so k sodelovanju povabili zgodovinarja Renata Podbersiča in Goriški muzej. Razstavo bodo pripravili v okviru mirenskega krajevnega praznika, ki bo 22. in 23. aprila, ob prazniku sv. Jurija. Odprta bo nekaj mesecev, nato naj bi jo selili v Nazarje.
Gospodinjstvom v Mirnu in Orehovljah bodo prihodnji teden poslali obvestilo, da do konca februarja zbirajo fotografije, pisma, razglednice, kovčke in druge predmete iz istega časa.
Zanimivo je, da se z Mirenci v begunstvu pred stotimi leti ukvarjajo tudi na Štajerskem. 95-letni Aleksander Videčnik je napisal knjigo Primorski begunci v Zgornji Savinjski dolini, ki jo bodo v občini Nazarje predstavili 18. februarja. Na predstavitev so že povabili predstavnike Občine Miren-Kostanjevica. Tudi Štajerci si torej želijo, da bi skupno ohranjali spomin na dogodke pred stotimi leti.
ALENKA OŽBOT