S skalo je padla tudi otvoritev

Zaradi skale, ki je zgrmela s Sabotina, kolesarske poti Solkan-Plave ne bodo odprli čez nekaj dni, kot so napovedovali. Kdaj jo bodo, na direkciji za infrastrukturo še ne vedo, vse bo odvisno od mnenja geologa, ki bo pregledal teren. Podobna krušenja se lahko ponovijo, pravi stroka, zato bo treba teren zaščititi.

Se bo to poletje  mogoče peljati s kolesi, ko pa se je ta teden pokazalo, da lahko na pot treščijo velike skale?  Foto: Leo Caharija
Se bo to poletje mogoče peljati s kolesi, ko pa se je ta teden pokazalo, da lahko na pot treščijo velike skale?  Foto: Leo Caharija

SOLKAN > Po besedah geologa Borisa Rijavca ni nič novega, če se s strmin Sabotina nad Sočo, pod katerimi zdaj vodi tudi skupno skoraj pet milijonov evrov vredna in skoraj deset kilometrov dolga kolesarska povezava Solkana in Plavi, odlomi večja gmota. To se je zgodilo pred dnevi, ko je na skoraj do konca urejeno pot padla dve toni težka skala in le po srečnem naključju ni zadela nikogar. “Ko smo gradili HE Solkan, se je mimo nas skotalila deset ton težka skala, ki se je utrgala z roba pri vrhu hriba,” se Rijavec spominja podobnega dogodka, ki ga je doživel pred leti. Dodaja, da se je sicer takrat čistilo omenjeni rob in so torej ljudje sprožili padec skale. A to je hkrati naraven proces in ta del Sabotina se je in se bo krušil.

Vedno se lahko ponovi

Rijavec nam je splošno oceno razmer, ki jih bo treba vzeti v zakup ob upravljanju s kolesarsko stezo, dal ob predpostavki, da je približno dva kubična metra velika gmota zgrmela z roba pod vrhom hriba. To pa ni nujno, saj podrobnosti o pojavu še niso znane.

“Človeka lahko v teh primerih ubije že kilogram težek kamen.”

Če pa predpostavka drži, se podobno lahko vsekakor ponovi, pojasnjuje sogovornik. Kajti na tem zelo strmem delu hriba narava sčasoma ustvarja nove in nove manj trdne kose površja, ki pokajo in jih nato, na primer, že najmanjši potres loči od podlage. In če so veliki dva kubična metra, kot v tem primeru, so ob kotaljenju po pobočju po oceni sogovornika nevarni celo za avtobus, kaj šele za kolesarja, saj ob prostem padcu pridobijo silo. “Človeka lahko v teh primerih ubije že kilogram težek kamen,” je za primerjavo povedal Rijavec. Kaj bi torej bilo treba narediti, da bodo kolesarji varni? In koliko bi to stalo?

Bo potrebna mreža?

Kolesarsko pot pred padajočim kamenjem in tudi skalami določenih velikosti varuje mreža na izpostavljenih mestih. Toda dva kubična metra velika gmota jo je pomendrala oziroma predrla, kažejo nekateri posnetki, in takšno varovanje kolesarjev očitno ne bo dovolj. To pa še ne pomeni položaja brez izhoda.

Rijavec razlaga, da je mogoče s strmin pod grebenom hriba odstranjevati nestabilen material, trajna zaščita poti pa bi lahko bila sidrana jeklena mreža, s katero se prekrije nevarne dele nekega pobočja. Namestili so jo, na primer, na steno pri Colu nad cesto Col-Podkraj.

Na direkciji ne vedo, kdaj bodo pot odprli

Kako bo Direkcija RS za infrastrukturo ukrepala tokrat in kdaj, pa je že drugo vprašanje. Tudi včeraj še niso mogli postreči z bolj oprijemljivimi pojasnili. Odgovorili so le, da je “prišlo do skalnega podora večje razsežnosti nad kolesarsko stezo približno dvesto metrov pred podhodom pod železniško progo v smeri proti Plavam.” Gmota je priletela s precejšnje višine, so dodali v direkciji, ki je naročila strokovni pregled pobočja.

Edino, kar so za Primorske novice lahko potrdili, je, da kolesarske povezave, ki je še gradbišče in po kateri se ljudje še ne bi smeli voziti, ne bodo uradno odprti čez nekaj dni, kot so predvidevali.

AMBROŽ SARDOČ


Najbolj brano