S kolesom gre zlahka po mestu, zunaj pa ...

Kako lahko dan brez avtomobila preživi nekdo, ki želi v službo s kolesom iz spodnje Vipavske doline v Novo Gorico? V glavnem zdravo in lepo, a ga, posebej od Dombrave naprej, čaka gost promet, nevaren podvoz in še kaj.

NOVA GORICA > Ker z današnjimi sodobnimi kolesi okoli 12 kilometrov dolga ravninska pot v službo ne predstavlja nikakršnega podviga (gre za okoli 40 minut zložne vožnje), smo uporabnost in varnost kolesarjenja v službo med Prvačino in Novo Gorico na včerajšnji dan brez avtomobila preverili tudi v našem uredništvu.

Včeraj so v Novi Gorici podelili priznanja uslužbencem mestne občine in upravne enote, ki so med 15. majem in 16. septembrom sodelovali v akciji Pripelji srečo v službo. Zavezali so se, da v službo ne bodo prihajali z avtomobili, pač pa s kolesi. “Udeležilo se je je pet trojk. Ni tako pomembno število opravljenih kilometrov, teh je sicer bilo skupaj 5274, pač pa, da smo s tem za kar 854 kilogramov zmanjšali izpust CO2,” je povedala vodja službe za okolje in prostor na mestni občini Vanda Mezgec. V času akcije se je v službo vozila iz dobrih deset kilometrov oddaljenega Mirna in opravila približno 2000 kilometrov. “Tudi na tak način se seveda da prihajati v službo,” se je nasmehnila. Pot s kolesom iz Mirna je sicer za kolesarje veliko bolj prijazna kot iz, denimo, Prvačine, saj je bistveno bolje urejena. Najhujša črna točka pa ostaja podhod pod hitro cesto pri MMP Vrtojba. Na novogoriški občini imajo tudi dve kolesi, ki jih uporabljajo uslužbenci za kratke službene poti po mestu. MM

Prvi del poti seveda mine brez kolesarske steze in z zelo omejenimi možnostmi izogibanja hitremu in dokaj gostemu prometu po ravni regionalni cesti. Avtomobilskim hitrostnim rekorderjem se je do polovice Prvačkega polja mogoče umakniti z vožnjo skozi vas, po tem pa prave alternative ni. Bližnje poljske poti so med seboj slabo povezane, delno zaraščene in po dežju blatne. Škoda, z nekaj načrtovanja in truda bi jih bilo za kolesarje mogoče urediti z malo denarja.

Od Dombrave do Šempetra, kjer se začne kolesarska steza, je že območje strnjene poselitve, kjer bi bilo pametno dolgoročno načrtovati umestitev kolesarske steze - za vsakdanje poti ljudi in tudi za turiste, ki jih je poleti vsako leto več.

Tujci so, tako kot mi na včerajšnjem preizkusu, naleteli na prvo past na ozkem nadvozu nad železniško progo, nato pa na izredno gost promet skozi Volčjo Drago, posebej od križišča za Renče naprej. Kolesarju ob srečanjih tovornjaka in večjega avtomobila že grozi, da bo stisnjen ob rob pločnika, glavna črna točka pa je podvoz v Bazari, kjer ob nepravem trenutku srečevanja velikih vozil prostora za umik ni.

Sledi krožišče ob vstopu v Šempeter s puščico za kolesarje. Zavoj v desno po krajevni cesti v Šempeter pomeni olajšanje - slovo od regionalne ceste. Nihče pa ni pomislil, kako se bodo kolesarji po obratni poti, iz Šempetra proti Volčji Dragi, vključili v promet skozi gnečo v krožišču s premajhnim otokom, mimo katerega lahko avtomobilski brezobzirneži drvijo skoraj naravnost.

Če ne bi bilo že dveletnega kanalizacijskega prekopavanja in slabega krpanja lukenj, bi bil tudi prvi del poti skozi Šempeter, kjer še ni kolesarske steze, prav miren. Šempetrci še najbolj pogrešajo navezavo kolesarske steze od središča kraja mimo mejnega prehoda Vrtojba do že zgrajene steze proti Mirnu.

Preostalo kolesarjenje do Nove Gorice je bolj ali manj čisti užitek. Le po novogoriških kolesarskih stezah, kjer si pešci in kolesarji večkrat v isti ravnini delijo en sam pločnik, je še treba biti pozoren na tiste, ki se na delitev prostora požvižgajo, raztresene pešce in tudi kolesarje, ki vozijo v napačno smer. Za vrnitev iz Nove Gorice v Šempeter se je pač treba preseliti na drugo stran Erjavčeve ulice.

Praktični preizkus je pokazal, da so kolesarske poti, z nekaterimi izjemami, v urbanem okolju Nove Gorice in Šempetra kar dobro urejene, precej več pa bi bilo treba narediti na povezavah s primestnimi naselji in bližnjimi kraji. Ker bo kolesarjev sčasoma prej več kot manj, bodo morali odgovorni hitreje začeti urejati prostor zanje.

IGOR MUŠIČ

---