S četrto menjavo na čelu Hotela Cerkno v sanacijo izgube

V Hotelu Cerkno, ki upravlja z istoimenskim smučarskim centrom, so se v osmih letih z odpravljanjem izgube opekli trije direktorji. Nadzorniki so se še četrtič odločili za isti lek. Septembra je vodenje hotela prevzela Manuela Božič Badalič.

CERKNO >Družba za upravljanje in investiranje Certa, četrtinska lastnica Ete in lastnica Hotela Cerkno s Smučarskim centrom Cerkno, je lani tega dokapitalizirala in s tem odpravila izgubo. Ker glavnino njenih prihodkov predstavljajo dividende Ete, ki se hitro krči, se ji z učinkovitim odpravljanjem izgube turističnega kompleksa mudi. Nova direktorica Manuela Božič Badalič iz Vipave zagotavlja, da v Hotelu Cerkno in turistični destinaciji vidi obilo rezerv.

Prihodki kopnijo tudi Certi

Ker glavnina prihodkov Hotela Cerkno sloni na zimski sezoni smučišča (na letni ravni je lani zabeležil 25-odstotno zasedenost, Alpska perla na smučišču pa komaj 16-odstotno), Certa direktorjem že vsa leta izgub nalaga znižanje odvisnosti od zimske sezone in uvedbo čez vse leto zanimive ponudbe. Z njegovim uresničevanjem se je leta 2008 najprej opekel Miran Ciglič, ki je skozi 26 let vodenja Hotela izpeljal vse naložbe v smučišče. Tri leta za njim je morala oditi Renata Kovač Bajt (prej direktorica TIK Kobarid, ki je v 85-odstotni lasti Certe in je lani ustvaril 50.000 evrov dobička), pred kratkim pa še Vasilij Sedej.

Ugoden čas za izgradnjo term je zbežal

Eno močnejših orožij Certe je pred desetletji izvrtana termalna voda in neizkoriščena koncesija zanjo. Z njo si pomaga pri ogrevanju in polni slabo obiskan bazen, o desetletja starih načrtih za izgradnjo term in z njimi atraktivne celoletne ponudbe pa ne govori več.

Krepko čez 90 odstotkov prihodkov Certe predstavljajo Etine dividende. Eta kljub lanskemu padcu prihodkov pod 60 milijonov evrov še posluje z dobičkom in ta je Certi lani navrgel milijon evrov dividend. Medtem ko je bilo teh še pred leti za nekaj milijonov evrov letno, je čas za vlaganja zbežal. Bivši direktor Vasilij Sedej je še pred letom dni poudarjal, da naložbe v odrešilne terme niso odpisali, a bi jo lahko uresničili le v sodelovanju z občino in kakšnim od namenskih razpisov evropskih skladov. Občina, ki je pred leti nakazala, kako zapeljati turizem v nov zagon, pa se je po volitvah znašla v popolnem krču in o turizmu resno več ne razmišlja.

Nenazadnje je Hotel Cerkno z novo, lani uvedeno blagovno znamko smučarsko hribovske destinacije dal vedeti, da se je od termalne destinacije poslovil.

Doslej neuresničljiv cilj tudi pred novo direktorico

Nova direktorica Manuela Božič Badalič je potrdila, da ob njeni namestitvi ni bilo govora o naložbi v terme. Izkušena v poslovodenju, tudi kriznem, v hotelu in Cerknem vendarle vidi precej rezerv. “Cerkno je, z izjemo zimskih mesecev, skoraj nepoznana turistična destinacija. Moja naloga je torej znižati in odpraviti izgubo z razširitvijo ponudbe, ki bo napolnila tudi mrtvo sezono, zlasti jesenske in spomladanske mesece,” je povedala Badaličeva. Hotel s 106 zaposlenimi, ki je v lanskem letu z žledom in zato z vsega 56 smučarskimi dnevi pridelal 919.000 evrov izgube (leto prej 545.800 evrov), si letos obeta boljši poslovni rezultat. Sedej je s Certo izpeljal finančno konsolidacijo z dezinvestiranjem, prenosom dela naložbenih dolgov na slabo banko, naložbo v pocenitev ogrevanja in uvedel več novih programov in prireditev, Certa pa je s tremi milijoni evrov pokrila vse njegove preostale izgube.

Badaličeva, ki v zimsko sezono ne namerava pomembno posegati, se bo oprla na bolj učinkovito trženje, nekaj kadrovskih sprememb in na organizacijo odmevnejših dogodkov.

“Problem majhnih krajev je, da veliki turistični operaterji v njih nimajo sogovornikov. Zato se opirajo na Bled, Postojno, Ljubljano in Istro, a so pripravljeni na sodelovanje. To vem iz lastnih izkušenj, saj sem v Vipavsko dolino s svojim zavodom uspela pripeljati odmevne goste, med drugimi celoten diplomatski zbor v Sloveniji,” pravi Badaličeva. Zavod Vipavska dolina je namreč ustanovila prav z namenom dokazati, da je tudi v manjših krajih mogoče, kar se večini zdi nemogoče.

SAŠA DRAGOŠ

---