Rudniška topilnica bo muzej

Kolektor Koling, ki je dokončno izbran za obnovo rudniškega topilniškega kompleksa, mora to končati v desetih mesecih. Center za upravljanje z dediščino živega srebra (CUDHg) pa pripravlja obsežno razstavo o topilništvu kot zaključni fazi pridobivanja tekoče kovine.

IDRIJA > Za obnovo topilniškega kompleksa je izbrani Kolektor Koling oddal najcenejšo ponudbo. CUDHg ima zanjo na voljo dva milijona evrov iz EU. S tem denarjem bo kompleks tudi opremil in v njem postavil interaktivno razstavo o topilništvu. Za prenovo peči pa denarja ne bo dovolj.

Topilnico bodo ohranili spominu

“Rok za obnovo kompleksa topilniške razdeljevalnice in za izgradnjo novega centra za obiskovalce pod njo je resnično kratek. Ker smo nanj in na postavitev razstave dobro pripravljeni, nam bo prav gotovo uspelo,” je prepričana direktorica CUDHg Tatjana Dizdarević.

Posebnost kompleksa bo dvigalo, ki bo povezovalo vse ravni novega muzeja, saj je bil eden od ciljev razpisa norveškega finančnega mehanizma dostopnost za gibalno ovirane. Da bodo zadostili vsem ciljem pa morajo pripraviti predvsem privlačno razstavo o malo znanem in na prvi pogled nezanimivem postopku žganja rude. “Tega se dobro zavedam in to je velikanska odgovornost. S postavitvijo razstave bomo v Idriji zaokrožili muzejski prikaz celotnega postopka pridobivanja rude in s prikazom topilništva obiskovalce tudi dejavno vključili v ta pomemben zaključni tehnološki proces,” je povedala vodja priprav razstave Martina Pišljar Pelhan. Z njo sodelujejo domači arhitekt Rafko Bizjak in slovenski strokovnjaki, ki so skupaj pripravili že več odmevnih razstav.

Preden bo Kolektor Koling začel delati, so za ohranitev spomina v minulih dneh v njej gostili domači in vseslovenski fotografski natečaj. Filmski delavec Matjaž Mrak pa jo je skupaj s še nekaterimi opuščenimi rudniškimi objekti izbral tudi za prizorišče eksperimentalnega filma Vrata.

Morali so prodati parkirišča

Ker CUDHg, ki vzdržuje tudi podzemne rove rudnika in iz njega črpa vodo, od države za to delo že leto dni ni dobil niti beliča, izvedbo projekta spremljajo tudi problemi. Obe sogovornici bosta sicer polovično plačani iz denarja EU, ko bo projekt izveden. Lani in letos pa s celotno ekipo rudnika, ki je še vedno v nedorečeni likvidaciji, živijo od prodaje rudniškega premoženja.

“Z denarjem smo res zelo na tesnem. Na srečo je ministrstvo za kulturo izpolnilo svojo obvezo in nam za vzdrževanje dediščine nakazalo 40.000 evrov. Sicer pa imamo za vse ostalo delo še vedno samo obljubo gospodarskega ministra, da bo država zagotovila denar za vzdrževanje rudnika. Živimo od prodanega rudniškega premoženja, a ta denar kopni. Prodati smo morali tudi parkirišča pred bivšo rudniško upravno stavbo ob topilnici, ki bi jih zelo potrebovali za bodoči muzej,” je povedala Dizdarevičeva.

To pomeni, da bo do velikega muzeja dostop mogoč samo z osebnimi avtomobili oziroma peš, pri čemer rudniški muzej Antonijev rov in topilnico ločita dva kilometra. Tudi za osebne avtomobile bodo pred muzejem lahko uredili le prgišče parkirišč. Pred tem pa jih čaka še dogovor s Kolektorjem za sprostitev prostora, ki ga ob topilnici uporablja za parkiranje.

SAŠA DRAGOŠ

---