Rešiti reke pred apetiti kapitala

V novogoriškem Kulturnem domu v ponedeljek gostuje ekipa akcije Balkan Rivers Tour. To je prvo večje javno predavanje skupine športnikov in okoljevarstvenikov, ki so aprila veslali od Save v Bohinju, mimo Soče, do reke Vjose v Albaniji.

NOVA GORICA >Balkan Rivers Tour je največja akcija reševanja rek v Evropi. V porečjih med Slovenijo in Albanijo je načrtovanih več kot 2000 novih jezov, ob mnogih rekah že brnijo stroji. Ko reki prekineš tok, se življenje v njej ustavi, ekosistem se iz živahnega rečnega spremeni v jezerskega, v katerem so razmere povsem drugačne, zato za mnoge vrste obstoj ni več mogoč, poudarjajo pobudniki akcije, ki so se namenili rešiti balkanske reke

Ekipa z Rokom Rozmanom na čelu je sredi letošnjega aprila začela odisejado in se odpravila iz Bohinja po reki Savi, Soči, potem pa južno vse do Albanije. V dobrem mesecu so preveslali 18 rek šestih držav, z lokalnimi prebivalci pripravili številne dogodke in vso pot dokumentirali vse, kar so videli in doživeli. Vse bodo predstavili novogoriškemu občinstvu. Rozman se je kot kajakaš dolgo zavedal, da so reke ogrožene, “Ko pa sem izvedel, da na Balkanu hočejo zgraditi 2.700 novih nepotrebnih hidroelektrarn, mi je dokončno odneslo pokrov,” je pred dogodkom povedal za PN. Odločil se je nekaj narediti, ampak: “Za dosego tega pa enostavno moraš tudi sam narediti premik, sicer si blefer.” Prepričati druge za pot je bilo naporno in dolgotrajno delo, a na koncu, poudarja, “smo dokazali, da pet fantov iz Žage lahko naredi največjo evropsko akcijo reševanja rek samo zato, ker jim je mar in verjamejo, da so spremembe mogoče.”

Na poti so videli marsikaj, kar ji je presenetilo, pravi Rozman, predvsem to, da “bolj kot so ljudje preprosti, v smislu skromnega načina življenja, bolj so angažirani za naravno dediščino. Izkaže se namreč, da je rdeča nit odnosov do narave prav povezanost z njo.” Ljubezen do narave bo treba znova najti tudi v bogatem, digitaliziranem zahodnjaškem svetu.

Ob prireditvi bodo s prodajo fotografij zbirali prostovoljne prispevke za podporo iniciativi, v njihov sklad bodo namenili tudi 2,5 evra od vsake prodane vstopnice.

Na srečanju bodo predstavili tudi zgodbo Anke Makovec, 78-letne gospe, ki se je iz Grgarja preselila v Avstralijo in živi v Tasmaniji, kjer je kot aktivistka v 80. letih pred zajezitvijo pomagala rešiti reko Franklin. Zgodba, ki je navdihnila tudi naše slovenske aktiviste.VH

---