Razstava gob vseeno poučna

Idrijski gobarji se se morali minuli vikend pošteno potruditi z nabiranjem gob za svojo tradicionalno razstavo. Po sušnih poletjih, zlasti pa po žledu, je v domačih gozdovih gob vse manj.

Še številčnih dežnikaric spremenjene razmere na travnikih ob 
gozdovih očitno ne motijo, pač pa je v idrijskih gozdovih vse 
manj gob.  Foto: Saša Dragoš
Še številčnih dežnikaric spremenjene razmere na travnikih ob gozdovih očitno ne motijo, pač pa je v idrijskih gozdovih vse manj gob.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Idrijski gozdovi so od nekdaj veljali za bogato rastišče vsemogočih gliv in učno središče številnih mikologov. A vse kaže, da se je to po zadnjih sušnih poletjih in zlasti po žledu spremenilo. Na slabše. “Odpravili smo se tudi na Cerkljansko, da smo na razstavo lahko postavili vsaj 150 vrst gob. Če v zadnjih dneh ne bi bilo dežja, pa bi morali razstavo prvič odpovedati,” je povedal dolgoletni gobar Janez Bevk.

Gob je manj, saj so jih na razstavah pred leti predstavili nekaj sto vrst (na Idrijskem naj bi raslo več kot tisoč vrst gliv od dobrih 2000 v Sloveniji zabeleženih). Mentor determinator, določevalec gobjih vrst Jože Kosec je vse skrbno določil in predstavil njihove lastnosti. Ker so se organizatorji, gobarji, ki delujejo pri Turističnem društvu Idrija, potrudili s postavitvijo, je razstava pritegnila veliko obiskovalcev. Vsi skupaj so ugotavljali, da je v idrijskih in cerkljanskih gozdovih ne le vse manj najbolj popularnih vrst gob (prvič se je zgodilo, da so za razstavo komaj našli enega ostarelega gobana in prgišče lisičk), pač pa večine vrst gliv.

“Upad rasti gob opažamo že nekaj let, odkar smo soočeni s sušnimi poletji. A najopaznejši rez je povzročil žled, ki je spremenil svetlobne pogoje v gozdovih. S sečnjo, povečano prisotnostjo strojev in delavcev v gozdovih, pa so se spremenili prav vsi mikro in širši pogoji za rast gliv oziroma nam poznanih gob. Svoje pa je k upadu prispeva tudi propad iglavcev zaradi napada lubadarja,” je povedal pobudnik razstav Jože Močnik. Čeprav glede rasti gliv in z njimi želenih razmer in ravnovesja v gozdovih ni optimističen niti za nekaj prihodnjih let, je obljubil, da bodo pri svoji dejavnosti in prirejanju razstav vztrajali.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano