Pšenico odpeljali domov, ker ni imela dovolj beljakovin

Žetev pšenice v Vipavski dolini je na vrhuncu, a medtem ko v Mlinotestu ob potrjeni odkupni ceni poudarjajo odgovornost do pridelovalcev, so morali Reharjevi iz Vipave pšenico odpeljati domov, ker ni imela dovolj beljakovin. “To se nam je zgodilo prvič,” pravijo. V Mlinotestu odgovarjajo, da je beljakovinska meja že vsa leta standard za mletje pšenice v mlevske izdelke in da si špekulacij s krmno pšenico ne morejo dovoliti.

VIPAVA, AJDOVŠČINA > “Nikoli se ni zgodilo, da bi nam pšenico zavrnili zaradi prenizkih beljakovin. Zadnja leta so bile težave z vlago in smo morali doma posušiti osem ton pšenice, ampak jo je Mlinotest vsaj odkupil. V ponedeljek je bilo sedem ton pšenice očitno v redu, vlaga in beljakovine so bile primerne. Ko smo v torek peljali drugih sedem ton pšenice, pa so rekli, da so beljakovine prenizke, nižje od 10,5 odstotka, in da je ne bodo vzeli. Dobro, da so v družbi Vajet še delali, da smo jo lahko oddali vsaj za krmo, čeprav ni bila krmna. Približno tri tone pa smo jo pripeljali domov in še ne vemo, ali nam jo bo Vajet odkupil. Odločitev nas čudi, ker je Mlinotest v preteklosti odkupil tudi zrnje z nižjimi beljakovinami, to pa je poračunal v ceni,” so nam sredi žetve povedali pri družini Rehar iz Vipave, ki je letos posejala približno štiri hektarje pšenice.

Ne čudi, da je pšenice vse manj

Kot pravijo, je za pridelovalce moteče tudi to, da ne pogoji ne odkupna cena pred začetkom žetve niso bili znani. “Naj sejemo, gnojimo, škropimo, žanjemo in potem nam pšenice ne bodo odkupili? A ni žalostno, da dajemo našo pšenico živalim? Ali je madžarska pšenica, ki jo v Ajdovščino vozijo s tovornjaki, boljša od naše? Ali je potem čudno, da je pšenice v dolini vse manj, saj kmetje raje sejejo ječmen. Tudi mi bomo resno premislili, če jo bomo še sejali,” se sprašujejo Reharjevi.

Predsednik Mlinotestove uprave David Nabergoj je za PN pojasnil, da njihove zahteve za najmanj 11,5-odstotno vsebnost beljakovin niso nerealne in so skladne z zahtevami, ki veljajo v Sloveniji. “Zrnje pod tem standardom je primerno za živinsko krmo. To velja že vsa leta. Od vipavskih kmetov smo že prevzemali tudi pšenico s 14,3 odstotka beljakovin, doslej prevzeto povprečje pa je 12,2 odstotka.”

Specialistka za poljedelstvo na kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Anka Poženel opozarja, da so nove sorte pšenice zahtevnejše, dajo več, a tudi zahtevajo več. Zato pridelovalce opozarja na zadostno in pravočasno škropljenje in gnojenje. “Beljakovine dvigujemo z ustreznim dognojevanjem z dušikom, ki ga rastlini dodamo vsaj trikrat. Nujno je tudi pravočasno škropljenje proti boleznim klasa. Vse to vpliva na vsebnost beljakovin.”

A Reharjevi odgovarjajo: “Razlika med najbolje in najslabše plačano pšenico je manj kot 50 evrov za tono pšenice. Če moramo za tono kakovostne pšenice vsaj trikrat gnojiti in vsaj enkrat škropiti, porabimo več kot 50 evrov. Izračun ne vzdrži. In tudi če bi gnojili, ni nobenega jamstva, da bo pšenica kakovostna, da je ne bo polegla burja in da jo bo Mlinotest res vzel. Vse to pa se dogaja, ker smo kmetje prepuščeni samim sebi in za nami ne stoji zadruga.”

Mlinotest: Špekulacij ne bo

Potrdil je, da so v posameznih letih odkupili tudi pšenico, ki je imela beljakovine nižje od 11,5 odstotka. “Morda so posamezni pridelovalci s tako nizkimi beljakovinami špekulirali, da bodo lahko krmno pšenico, ki ima večje donose na hektar in nižji potencial za beljakovine, lahko prodali za krušno. Tega ne moremo dovoliti. Pridelovalci, ki se želijo resno ukvarjati s pridelavo pšenice za naše potrebe, morajo sejati pšenico, ki je primerna za mletje.”

Nabergoj dodaja, da so merila za krmno in mlevsko pšenico jasna in dostopna na spletu ali pri svetovalni službi. “Če kmetje sejejo krmno pšenico, pridelek ne more imeti visoke vrednosti beljakovin, zato je pomemben pravilen izbor sort za sejanje. Kmetje lahko na končno kakovost pšenice vplivajo tudi z izborom tehnologije, gnojenjem ...”

Glede objave odkupne cene v Mlinotestu pojasnjujejo, da ta kot prejšnja leta tudi letos ob začetku žetve v dolini še ni bila znana. Nabergoj pojasnjuje: “Sestanek Žitne verige je bil 3. julija. V Mlinotestu smo ceno objavili v torek dopoldan. Objavljena je tudi v kontrolnem laboratoriju, kamor vsak pridelovalec odda vzorec v analizo. Smo edini v Sloveniji, ki smo na odkupno ceno dodali poseben dodatek za pšenico, ki ima nad 11,5 odstotka beljakovin.” Kot je še dodal, krmno pšenico odkupuje Vajet oziroma Jata, ki ima mešalnico na istem dvorišču, zato je kmetom ni potrebno nikamor voziti.

ALENKA TRATNIK

---