Prvi nasvet je lekarnarjev

Goriška lekarna je starejša od Nove Gorice. Že prvi dan po priključitvi Primorske k matični domovini so iz Ajdovščine v dotedanjo cono B poslali opremo, zdravila in farmacevte. Prvo zdravilo so zmešali kar na gostilniški mizi. Od takrat se je veliko spremenilo, a zaposleni v ustanovi ugotavljajo, da so za marsikoga ob bolezni še vedno prvi ter predvsem najbolj verodostojen vir podatkov in nasvetov.

NOVA GORICA > “Gospa kaj mi lahko daste za vneto grlo? Pa tudi noge mi malo zatekajo.” Kljub knjigam in milijonom spletnih strani je takšne besede pri okencih lekarn slišati vsak dan. “Lekarnarji smo še vedno najbolj dostopni zdravstveni delavci. Samo stopiš skozi vrata in pred tabo že stoji strokovno usposobljen sogovornik. Del naše dejavnosti je res tržen, ampak naše osnovno poslanstvo je svetovanje, zaradi česar je tudi pomembno, da imajo farmacevti visoke etične standarde,” je direktorica Goriške lekarne Ester Košiček razmišljala včeraj, medtem ko se je s svojimi 51-imi sodelavci pripravljala na slovesno obeležitev obletnice.

Prvo zdravilo, izdelano na Goriškem po vzpostavitvi mejne črte, je bil tako imenovani infusum digitalis za bolnika s pljučnico na Trnovem. Zmešali so ga na gostilniški mizi v hiši dr. Marušiča v Solkanu. Po 70-ih letih imajo precej boljše mize, a zdravila še vedno mešajo. “Izdelamo vsa zahtevnejša magistralna zdravila na Goriškem, torej zdravila za posamičnega pacienta, v naši sestavi pa delujeta tudi kontrolno-analizni in galenski laboratorij,” pojasnjuje Košičkova. Galenski laboratorij, kjer izdelujejo zdravilne zeliščne preparate, je nastal iz potrebe. Ne le takoj po vojni temveč tudi kasneje so bile z oskrbo z zdravili težave: “Prav zaradi našega laboratorija so bile te težave na Goriškem morda manjše kot drugod.” Danes je zdravil na tržišču prej preveč kot premalo, vračanje k zeliščnim zdravilom pa je del sodobnega načina življenja.

Obletnico so sinoči obeležili z vsebinsko bogato akademijo v Slovenskem narodnem gledališču. Največji delovni uspeh jubilejnega leta pa bo celovita obnova lekarne v Šempetru. Zaradi težav z razpisi so se dela sicer nekoliko zavlekla, a Košičkova računa, da bi morala biti končana konec januarja prihodnje leto. V osrednji poslovni stavbi v Novi Gorici pa za zdaj ostaja dežurno lekarniško okence, ki služi vsej Goriški. Razmislek o tem, da bi ga selili v Šempeter, k centralni urgenci, sicer ostaja, a Košičkova pravi: “Lekarna se je vedno prilagajala potrebam ljudi in stroke. Tudi v bodoče bo tako.”

VESNA HUMAR

---