Privlačna muzejska pravljica v Idriji

Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko je Prešernov dan počastil z brezplačnim odprtjem svojih zbirk obiskovalcem. Veliko so jih pritegnili s premiero animirane pravljice o šebreljski tihotapki Melhiarci.

Dan odprtih vrat idrijskega muzeja je v zbirke in pred ekran s tihotapsko pravljico pritegnil številne obiskovalce. Foto: Saša Dragoš
Dan odprtih vrat idrijskega muzeja je v zbirke in pred ekran s tihotapsko pravljico pritegnil številne obiskovalce. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Mestni muzej Idrija z dnem odprtih vrat običajno počasti decembrski Veseli dan kulture. V nedeljo je v zbirke brezplačno povabil tudi v čast kulturnemu prazniku. To in premierno prikazana animirana pravljica o šebreljski tihotapki Marini Melhiarci je zadoščalo za živahen muzejski utrip skozi ves dan.

Grad z več, bolnica Franja z manj obiskovalci

Muzej, ki ima v občinah Idrija in Cerkno devet razstavnih objektov s stalnimi in občasnimi zbirkami, je lani obiskalo približno 45.000 ljudi. To je več kot leto prej, a gre porast na račun osrednjih idrijskih zbirk. Kar petino manj ljudi (skupaj 14477) je obiskalo Partizansko bolnico Franja.

“Ker nas to skrbi, smo s podrobno analizo ugotovili nadpovprečno število odpovedi najavljenih skupin med deževnimi vikendi. Ker slabšemu vremenu lahko pripišemo le del vzrokov za upad obiskanosti, bomo za Franjo pripravili nove, zlasti za šolske skupine privlačne učne vsebine. Ker naj bi Franja letos tudi po novih merilih EU dobila znak evropske dediščine, bomo povečali tudi promocijo tega edinstvenega spomenika humanosti,” je napovedala direktorica Muzeja Ivana Leskovec.

Bolj zadovoljna je s porastom obiska (11.170 obiskovalcev) v osrednji zbirki o 500-letnem rudarjenju in zgodovini čipkarstva v idrijskem gradu. “Več je bilo individualnih obiskovalcev. Zlasti tujcev, ki se na avtocesti srečajo s smerokazom v Unescovo Idrijo. Zelo sem zadovoljna, ker vse več tujcev obišče Partizansko tiskarno Slovenija na Vojskem. Starejši gospod iz Nemčije, ki vanjo redno vodi mlade, nam je po žledu in poškodbah tiskarne daroval celo nekaj denarja za njeno obnovo,” je zadovoljna Leskovčeva.

Pretihotapljene antologije in Melhiarca

Privlačne vsebine, ki so jih ob izteku raziskovalnih projektov predstavljali v obeh galerijah, so v njiju podvojile obisk. Mednje sodi tudi projekt Pretihotapljene antologije.

Tihotapskim zgodbam so pravkar dodali animirano pravljico o tihotapki Melhiarci iz Šebrelj, ki je v Idrijo nosila živež, od tod za prodajo odnašala čipke, na skrivaj pa sodelovala s skupino rudarjev, ki so kradli in prodajali živo srebro. V dveletnem procesu (1729 - 1731) proti tatovom je bila zajeta, a je oblasti spretno speljala na led.

Kustosinja Marija Terpin Mlinar je zgodbo naslonila na resnično tihotapko in zgodovinske dogodke. Skupaj z režiserjem Matjažem Mrakom pa jo je s pomočjo senčnih lutk podala tako, da bo tema kar najbolj pritegnila.

Poln muzej obiskovalcev na premieri je potrdil, da so zadeli v polno. ”S to in podobnimi vsebinami želimo zlasti otrokom približati manj znane plati dediščine, v tem primeru tihotapljenje živega srebra. Pripravljamo nove vsebine, s katerimi želimo obiskovalce, znova zlasti mlajše, pritegniti k dejavnemu sodelovanju,” je povedala Leskovčeva.

Osrednji letošnji projekt bo povezan s topilništvom, saj se občina s pomočjo norveškega finančnega mehanizma podaja v obnovo rudniškega topilniškega kompleksa. “Denarja še nimamo odobrenega. Trenutno smo, kot vsi sorodni zavodi, financirani po lanskih dvanajstih. K obvestilu o tovrstnem financiranju pa je ministrstvo za kulturo pripisalo, da si za to leto lahko obetamo znatno zmanjšanje sredstev,” Leskovčeva v precejšnji negotovosti pričakuje nadaljevanje delovnega leta.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano