Prihodnost je v pridelavi za trg
Občina Ajdovščina ima do 15. februarja odprt javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva. Lanski odziv kaže, da se kmetije usmerjajo v tržno pridelavo, ki bo kmetom omogočila, da si ustvarijo dostojno plačilo in preživijo s kmetijstvom.
Občina Ajdovščina v zadnjih letih namenja spodbude tudi za pridelavo nekoliko
bolj eksotičnih pridelkov. Foto: Alenka Tratnik
AJDOVŠČINA
> Občina je tokrat za ukrepe nepovratne državne pomoči predvidela 30.000, za subvencioniranje obrestne mere pa 15.000 evrov. Ajdovci so v dvajsetih letih z razpisi v kmetijstvo vložili več kot poldrugi milijon evrov.
Pomoč zajema nepovratni denar in ugodna posojila. Letos bodo državno pomoč dodelili za gradnjo in prenovo objektov za rejo živali, nakup in postavitev zaščite pred vremenskimi ujmami, ureditev novega nasada ali obnovo nasada, nakup in postavitev rastlinjaka, tudi za bolj eksotične pridelke, nakup opreme za rejo živali, čebelarjenje, urejanje pašnikov, posodobitev mehanizacije in nakup opreme za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Razpis vključuje tudi ukrep pomoči “de minimis”, s katerim občina spodbuja naložbe v predelavo in prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij, socialne dejavnosti in turizem na kmetijah ter druge dejavnosti, ki so povezane s tradicionalnimi znanji, storitvami in izdelki na kmetijah.
Seznam ukrepov je po besedah vodje oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Janeza Furlana dokaj širok, občina pa mora pri razpisu upoštevati pravila sheme državne pomoči, ki jo za posamezno finančno obdobje potrjuje ministrstvo za kmetijstvo.
Letošnji razpis se po besedah Furlana ne razlikuje bistveno od lanskega in sledi viziji, da je kmetijstvo pomembna gospodarska panoga, ki prinaša nova delovna mesta. Tako v osnovni kot tudi v dopolnilni dejavnosti na kmetijah. Furlan ocenjuje, da bo letos zanimanje za spodbude podobno lanskemu.
“Lanski razpis je bil uspešen. Od 24 prijav je bilo 21 naložb izpeljanih. V ospredju so bile naložbe v urejanje trajnih nasadov. Največ je bilo oljčnikov, nekaj tudi nasadov marelic in češenj. Več vlog je bilo za urejanje pašnikov in povečanje živinorejske proizvodnje, nekaj pa tudi za nakup kmetijske mehanizacije.”
Furlan ob tem kot pomembno spremembo poudarja tudi dejstvo, da se kmetje odločajo za večje naložbe. ”Tisti, ki sadijo, sadijo na večjih površinah. Tisti, ki kupujejo mehanizacijo, kupujejo zmogljivejše stroje. Iz tega bi lahko sklepali, da se kmetije usmerjajo v resno tržno proizvodnjo. Upati je, da bodo ljudje na takih kmetijah ustvarili dovolj prihodkov, da se bodo lahko preživljali s kmetijstvom.”
ALENKA TRATNIK