Premalo je postelj za dementne

Dom upokojencev Podbrdo, ki ima enoti še v Tolminu in na Petrovem Brdu, se pripravlja na velik izziv - preurejanje večposteljnih sob v dvo- in enoposteljne. Ker bo starostnike treba začasno seliti in bodo potrebovali več sob, so se lotili urejati dodatne namestitve. V Podbrdu v mansardi, v Tolminu pa v prizidku. Trenutno so zasedeni, a prosta mesta se odpirajo sproti.

 V prizidku, ki ga gradijo v Tolminu,  bo prostor za ambulanto, sejno sobo in družabni prostor, 
začasno pa tudi za varovance.  Foto: Neva Blazetič
V prizidku, ki ga gradijo v Tolminu, bo prostor za ambulanto, sejno sobo in družabni prostor, začasno pa tudi za varovance.  Foto: Neva Blazetič

TOLMIN > “Z minulimi in aktualnimi naložbami se pripravljamo na največjo, preurejanje štiri- in triposteljnih sob v dvo- in enoposteljne, ki morajo imeti kopalnice. Izpeljati jo moramo do leta 2021. Šlo bo postopoma, vse delamo in bomo delali z lastnim denarjem. Upamo pa, da bo pristojno ministrstvo le dojelo, da smo njihovi in da bi lahko kakšno zadevo tudi sofinancirali,” se nadeja direktorica Doma upokojencev Podbrdo Ines Krajnik, ki se podaja v četrti mandat. Tolminski občinski svetniki so jo soglasno podprli, zadnjo besedo bo imelo ministrstvo. Prijavili so se trije kandidati, le Krajnikova je izpolnjevala vse pogoje.

V domu na Petrovem Brdu skrbijo za 95 varovancev s posebnimi potrebam. Najmlajši ima 21 let. Ker bodo tudi tam obnavljali, so kupili hišo v bližini, v kateri bodo uredili bivalno skupnost.

Ker so varčni, bodo lahko obnavljali

Čeprav so s 500 evri za osnovno oskrbo med najcenejšimi na Primorskem, prihranijo dovolj denarja za posodabljanja. “Varčno obračamo vsak evro. Z minulimi naložbami smo znižali stroške,” pojasnjuje direktorica, ki bo od ponedeljka dalje pa do odločitve ministrstva vršilka dolžnosti.

V preteklosti so energetsko sanirali stavbi v Podbrdu in Tolminu, v obeh so prešli na ogrevanje z biomaso. Že pred tem so enako ogrevanje uredili v domu za oskrbovance s posebnimi potrebami na Petrovem Brdu. Med domovi so edini v Sloveniji, ki se v celoti tako ogrevajo. Uspevajo zapolnjevati prosta mesta, ker so cenovno vabljivi, v njihove domove prihajajo tudi starostniki z Gorenjske.

“S 363 varovanci imamo trenutno zapolnjene vse postelje. Toda sproti se odpirajo možnosti za prosilce. Treba je vedeti, da zadnja leta prihajajo k nam predvsem zelo bolni starostniki. Ker potrebujejo polno oskrbo in ker je umrljivost velika, je vse to tudi za naše zaposlene fizično in predvsem psihično zelo naporno. Lani smo zardi velike umrljivosti samo v Podbrdu sprejeli 75 novih varovancev,” pojasni Krajnikova.

V Podbrdu so že preuredili mansardo, kjer so pridobili 38 ležišč v dvo- in enoposteljnih sobah po novih standardih. V Tolminu bodo stisko med obnovo reševali s postopnimi selitvami v prizidek, ki ga gradijo. “Ko bomo začeli s preurejanjem, bomo eno leto morali nekako prebroditi,” druge rešitve ne vidi direktorica. Prizidek bo prvenstveno namenjen za ambulanto, sejno sobo in dodaten klubski prostor s knjižnico. Zanj bodo odšteli 550.000 evrov.

Občina Tolmin prispeva letno zajetnih 280.000 evrov za oskrbo 50 varovancev.

Premalo je postelj za dementne

Pritisk na njihov majhen oddelek za dementne z dvanajstimi posteljami je zelo velik. “Nismo verificirani, ker sobe nimajo lastnih sanitarij. Zato več ljudi ne smemo sprejeti. Odkrito povedano, ne razumem te zahteve. Iz prakse vemo, da je bolnike z napredujočo boleznijo itak treba spremljati v sanitarije,” brez sprenevedanja poudari Krajnikova.Opozarja, da v 24 ur na dan varovani oddelek lahko sprejmejo le bolnike, ki imajo sodno potrjen dokument z diagnozo. O dnevnem centru za dementne ne razmišljajo: “Vsaka sprememba je za bolnike zelo stresna. Zato si ne predstavljam, da bi jih zjutraj pripeljali v center in popoldne prišli iskat. Bi bilo pa zelo dobro, če bi jih lahko v domove sprejeli vsaj za teden ali dva na leto, da se preobremenjeni svojci odpočijejo. Zaenkrat te možnosti ni oziroma so zelo pičle.”

Prav tako ni realne možnosti za odpiranje novih enot doma upokojencev, denimo na podeželju. “Zdravstvena zavarovalnica ne bi plačala, kar pomeni, da ne bi mogli zaposliti zdravstvenega kadra,” pojasnjuje. Kot pravi, je po zdajšnjih kriterijih v Sloveniji domov upokojencev dovolj, ker so se koncesionarji razmnožili kot gobe po dežju. Mnogi ne morejo zapolniti postelj. “Vendar predvsem zato, ker socialno šibki varovanci in svojci ne zmorejo plačevati oskrbe,” opozarja na drugo plat problema.

Pred leti so skupaj s kobariško občino načrtovali 48 nadomestnih postelj v nekdanji stavbi policijske postaje, ki bi prišle prav zaradi novih standardov z manj posteljami v sobah.

Vendar se je zapletlo in ustavilo, ker je kobariška občina zamudila vlak z denarjem za obnovo stavbe. Dom upokojencev je ne potrebuje več, ker so se znašli sami.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano