Prekopavanja ulic je konec

Le še tri od 27 ulic v Idriji čakajo na asfalt in celotno infrastrukturno omrežje bo dograjeno. Medtem so v občini Cerkno obstali pred programom za prečiščevanje odpadnih voda in brez enega samega namenskega in zakonitega vira za naložbo.

IDRIJA, CERKNO > Največja, več kot 12 milijonov evrov vredna naložba v infrastrukturno omrežje je v Idriji tik pred zaključkom. Ker so bila skozi leto in pol dela skrbno nadzorovana s strani države in EU, je že jasno, da so zadostili zahtevnim pogojem kohezijskega sklada. Ta je namreč za kanalizacijo in čistilno napravo dal skoraj sedem milijonov evrov.

Potrpežljivost se je poplačala

Pri tako velikih denarjih in zahtevnosti naložbe je bila večkrat izražena skrb župana Bojana Severja, da ga ne bi kaj polomili in morali vračati denar, na mestu. “Čeprav smo morali nekatere ulice prekopati večkrat, saj se je izkazalo, da smo imeli slab kataster in smo pod zemljo naleteli na vozlišča nepričakovanih starih vodov, smo probleme reševali sproti. Vse to z veliko potrpežljivostjo ljudi. Za to bi se jim rada še posebej zahvalila. Ker noben nadzor ni pokazal odstopanj od dogovorov, nam račune iz kohezijskega sklada plačujejo v dogovorjenih rokih,” je povedala vodja naložbe Nataša Kumar.

Potrpežljivost ob dolgo oteženi dostopnosti do hiš in blokov se je prebivalcem 27 ulic, dobri polovici Idrijčanov, bogato poplačala. Ob prenovljeni fekalni imajo pod zemljo vgrajene še meteorno kanalizacijo, optične vode, obnovljen vodovod in plinovod tam, kjer ga še ni bilo. Plinovod je ločeno plačal Petrol, občina pa je h kohezijskemu denarju dodala še dobre tri milijone evrov.

Ko bodo v prihodnjih dneh asfaltirane še zadnje tri ulice, se bo občina podala po uporabno dovoljenje za novo omrežje.

Zagon povečane čistilne naprave

Septembra bo za leto dni poskusno začela delati iz 4500 na 9000 enot povečana in posodobljena centralna čistilna naprava. Ker je prostorsko omejena, je niso širili fizično. Za podvojen obseg čiščenja bo poskrbela tehnologija MBBR, ki s posebnimi plastičnimi vložki poveča zmogljivost čiščenja. “V prihodnjih mesecih nas čaka priključevanje novih uporabnikov na napravo. Komunala Idrija je ljudi že pozvala k temu in upam, da ne bomo imeli težav. Poslednja obveznost, ki jo moramo izpolniti, je 95-odstotno prečiščevanje vseh voda v Idriji. Da na napravi ne bomo imeli težav z živim srebrom, smo ločeno zgradili meteorno kanalizacijo,” je povedala Kumrova.

Sočasno so dobršen del kanalizacije zgradili še v Spodnji Idriji in pripravili projekt za gradnjo nove čistilne naprave v Predgrižah za črnovrško planoto. Ker godoviška ustreza in bo kmalu končan tudi program za ureditev naprav v razpršenih zaselkih, bo občina do leta 2017 izpolnila zakonite obveznosti za popolno prečiščevanje voda.

V Cerknem so pa zaspali

To pa ne bo uspelo občini Cerkno. Ta je pred slabim desetletjem zavrnila možnost, da bi se skupaj z občino Idrija podala po kohezijski denar, in potem zaspala. Medtem ko bo občina Idrija svoj del naložbe poplačala iz namenskih prispevkov, v Cerknem nimajo uvedenega niti enega. Da so razmere tam skoraj tragikomične, občina omrežnino za kanalizacijo, kjer jo pač imajo, plačuje kar iz proračuna.

Župan Miran Ciglič, ki se protizakonitih razmer zaveda, je lani dal izdelati operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Cerkno. Ta je dal vedeti, da mora občina do leta 2015 zgraditi kanalizacijo oziroma zagotoviti priključitev na zgrajeno za dobro četrtino vseh objektov. Za to bi z delom centralne in delom razpršene ureditve prečiščevanja potrebovala približno tri milijone evrov. Občani izven strnjene poselitve pa bi zakonu zadostili z ureditvijo malih čistilnih naprav v vrednosti skoraj petih milijonov evrov.

Zakon je jasen

Sveta občine, ki je bil v iztekajočem se mandatu prezaposlen s prepiri, program ni vznemiril. Svetniško skupino SLS le toliko, da je nasprotovala sprejemanju letošnjega proračuna tudi z razlogom, da v njem ne bo dovolj denarja za kanalizacijo, in z vprašanjem, kako bo občina iz proračuna pomagala ljudem pri gradnji malih naprav. Zakon je jasen in pravi “da na območjih, kjer je več kot 50 ljudi in je gostota poselitve višja od 10 ljudi na hektar, za prečiščevanje poskrbi občina. Povsod drugod pa ljudje sami oziroma ob pomoči občine, če ima ta v proračunu zanjo zagotovljene namenske vire.”

V namenske vire, po domače povedano obremenitev ljudi za dobrine, ki jih je po zakonu obvezno plačati, doslej ni želel ugrizniti noben župan ali svet občine. V volilnem letu, kljub trenutni gneči vsaj šestih kandidatov za župana, tega ni mogoče pričakovati. Predpisano prečiščevanje 95 odstotkov voda v letih 2015 za strnjeno in 2017 za razpršeno poselitev bo torej Cerkno dočakalo v poglobljeno nezakonitih razmerah.

SAŠA DRAGOŠ

---