“Pravilnik nikoli ne bo dober za vse”

Ajdovska občina bo v prihodnjem letu športu namenila dober milijon evrov. Svetniki bodo danes v drugo glasovali o pravilniku o sofinanciranju športa, ki bo temelj za razdelitev denarja. Pripombe letijo zlasti na razvrstitev kakovostno in vrhunsko usmerjenih športnih programov in panog v štiri kategorije.

AJDOVŠČINA > Občina bo z razpisom med klube, društva in druge izvajalce športnih programov razdelila 250.000 evrov. Ker se jih za ta denar letno poteguje več kot 70, je glavno vprašanje, koliko bo vsak od njih dobil. Osnova za delitev denarja bo novi pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa, ki prinaša več novosti. Pri njegovi vsebini so upoštevali predloge in mnenja občinske športne zveze. Njen predsednik Miloš Popović pravi: “Bistvena razlika je, da se podpora usmerja v programe kakovostnega in vrhunskega športa, množične programe in v lokalno pomembne športe. Pri razvrščanju športnih panog se bo upoštevalo tradicijo panoge v občini, številčnost mlajših selekcij in prepoznavnost v okolju.”

V dosedanji razpravi je bilo največ pripomb na razvrščanje programov športne vzgoje otrok in mladine ter panog kakovostnega in vrhunskega športa v štiri razrede.

Pravilnik nikoli ne bo po meri vseh

V prvega sodijo rokomet, košarka in nogomet, v drugega mali nogomet, alpsko smučanje in ples, v tretjega borilni športi, balinanje, gorsko kolesarstvo, plavanje, triatlon, lokostrelstvo in smučarski skoki, v četrtega pa cestno kolesarstvo, bodibilding, jadranje, športno plezanje in drugi športi.

Za nekatere bi mali nogomet sodil v prvi razred, drugi so mnenja, da si plavanje zasluži vsaj drugi razred, tretji, da bodibilding sploh ni šport. Župan Tadej Beočanin je pobude znova premlel s predstavniki športne zveze, a večjih sprememb ni. Le smučarske skoke je iz četrtega razreda premaknil v tretjega.

Popović dodaja: “Pravilnik nikoli ne bo dober za vse. Z novim skušamo zagotoviti večjo preglednost, kaj se podpira, kdo bo dobil več denarja. Posamezni razredi niso zacementirani. Če se bo pokazalo, da en šport pridobiva na množičnosti in kakovosti, se bo pravilnik dopolnilo.”

Ključna opazka je, da bi za vse želje potrebovali bistveno večji znesek. A Popović je jasen: “Ustanavljajo se najrazličnejša društva. V športni zvezi imamo 60 članov, na razpis letnega programa športa se jih vsako leto prijavi približno 80. To pomeni ogromen pritisk na občinski denar. Če smo realni, gre marsikateremu le za to, da ima status in dobi denar. Koliko dejansko dela, je drugo vprašanje. To je problem.”

Krpajo tu in tam

Težavo vidi tudi v tem, da klubi in društva zaradi pomanjkanja sponzorjev in drugih virov denar za vzgojo otrok in mladine za kakovostni in vrhunski šport porabijo tudi za članske selekcije in stroške mednarodnih tekmovanj. “Če bi občinski denar porabili strogo namensko, bi ga bilo dovolj za osnovni namen. Toda vse drugo bi hiralo. Realnost v Sloveniji je žal taka. Športna kultura je šibka, mediji opazijo samo vrhunske rezultate, na tekme v prvi ligi pride dvesto, tristo obiskovalcev. Oglaševanja praktično ni,” še izpostavlja Popović.

Občina je v letni program športa za 2016 uvrstila več naložb. Med drugim gradnjo športnega igrišča v Podkraju in v Stomažu, odkup parcele in pripravo projektov za igrišče v Šmarjah, ureditev gimnastične dvorane v športnem centru in sanacijo vzhodne tribune na nogometnem stadionu.

ALENKA TRATNIK

---